Zadnji poskusi usklajevanja pri oskrbi

Poslanci bodo predvidoma prihodnji teden, na izredni seji 14. julija, po nujnem postopku obravnavali zakon o dolgotrajni oskrbi. Do takrat naj bi še potekala usklajevanja na različnih ravneh. Ni pa še znana usoda drugega zakonskega predloga ministrstva za solidarno prihodnost za interventno sofinanciranje oskrbnin v domovih, predlog SDS o tem včeraj ni dobil potrebne podpore.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so že ob vložitvi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi napovedali nadaljnje pogovore, to je predsednik vlade Robert Golob obljubil tudi socialnim partnerjem, ki so zelo kritični do tega, da je tako pomembna zadeva, ki predstavlja tudi dodatno obremenitev za prebivalstvo, šla v proceduro, preden so končno različico predstavili njim. Tako se je včeraj minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac sestal s člani pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta.

Kljub številnim pripombam različnih skupin bodo zelo verjetno glavni obrisi rešitev ostali: enotna vstopna točka na centrih za socialno delo, štiri glavne skupine pravic, pet kategorij upravičenosti in način financiranja. Predvideno je, da se od leta 2025 s po enim odstotkom prispevka obremeni tako zaposlene kot delodajalce in upokojence, samostojne podjetnike in kmete pa z dvema odstotkoma, ob 190 milijonih evrov iz državnega proračuna.

»Roko na srce, vsebina tega zakona ne bo nikoli res končna. Živo področje dolgotrajne oskrbe se vedno spreminja, sledi razvoju in demografiji, zato bo vedno predmet usklajevanj, tudi ko bo ta zakon sprejet. Na sestankih pred parlamentarno obravnavo pa vendarle želimo odgovoriti na najpogostejše pomisleke. Usklajene predloge bomo prevedli v amandmaje, z njimi pa besedilo zakona v državnem zboru dopolnili tako, da bomo dosegli kar največ soglasja med vsemi ključnimi deležniki,« je pred dnevi napovedal minister Simona Maljevac.

Drugo akutno področje iz njegovega resorja je subvencioniranje višjih stroškov v institucionalni oskrbi, po tem, ko je prejšnji interventni ukrep, s katerim je država krila zvišanje plač v javnem sektorju in je delež podražitev 30. junija prenehal veljati. Predlogu SDS, s katerim bi to podaljšali, večina v državnem zboru ni dala zelene luči. Ministrstvo je 19. junija objavilo, da na pomoč pošilja nov interventni zakon, ki bi veljal do januarja 2024 in s katerim bi preprečili, da bi se zvišanje stroškov v celoti izrazilo v višjih oskrbninah. V kakšni fazi je, nam včeraj niso odgovorili. Vodstva zavodov sicer opozarjajo, da za marsikoga niti podaljšanje dosedanjega sofinanciranja ne bo dovolj, da ne bi zašli v rdeče številke.