Prisilna sredstva na shodu uporabljena zakonito in strokovno

Med vzpostavljanjem javnega reda na neprijavljenem množičnem protestnem shodu 5. oktobra v Ljubljani so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, je ocenila petčlanska strokovna komisija, ki jo je po shodu imenoval generalni direktor policije Anton Olaj. Kljub temu pa je opozorila tudi na določene nepravilnosti.

 FOTO: Voranc Vogel/Delo

Strokovna komisija v poročilu, objavljenem na spletni strani policije, ugotavlja, da so policisti prisilna sredstva uporabili skladno z zakonsko podlago, saj na drugačen način in s predhodno izvedenimi policijskimi pooblastili (opozorila, ukazi, telesna sila, potiskanje množice ...) in drugimi ukrepi (taktična postavitev policistov, število policistov in protestnikov ...) ne bi mogli opraviti policijskih nalog.

»Policisti so uporabili prisilna sredstva, s katerimi so lahko opravili policijske naloge z najmanjšimi škodljivimi posledicami,« je komisija zapisala v poročilu. Pri tem pa je navedla, da so policisti z uporabo prisilnih sredstev prenehali takoj, ko je bil javni red vzpostavljen.

Uporaba prisilnih sredstev je bila po oceni komisije sorazmerna z načini, sredstvi in močjo upiranja ter napadi na policiste. Kljub velikemu številu uporabljenih prisilnih sredstev komisija namreč ni ugotovila, da bi bile osebe, proti katerim so bila uporabljena, poškodovane. Komisija sicer dopušča možnost, da je pri katerem od protestnikov lahko bila kakšna poškodba, vendar do konca svojega dela ni ugotovila, da bi kdo od protestnikov podal pritožbo ali drugo obliko prijave, da bi ga policisti poškodovali.

47 odškodninskih zahtevkov

Komisija je prejela v vednost devet pritožb, ki so neposredno vezane na uporabo prisilnih sredstev. Prav tako je preučila 47 odškodninskih zahtevkov, ki so bili poslani pravni službi notranjega ministrstva zaradi domnevne prekoračitve uporabe plinskih sredstev, zaradi česar naj bi domnevni oškodovanci imeli zdravstvene težave.

 FOTO: Voranc Vogel/Delo

Glede zadnjega je komisija ugotovila, da nobena od oseb, ki so podale zahtevek, ni bila v policijskem postopku in da doslej ne obstaja noben podatek, ki bi kazal na to, da so se te osebe dejansko nahajale na krajih, kjer so bila uporabljena prisilna sredstva. Pri tem komisija izpostavlja, da gre za skoraj identične odškodninske zahtevke prek odvetnika ter da noben od njih ni podkrepljen z medicinsko dokumentacijo.

Je pa komisija ugotovila tudi nekaj nepravilnosti. Na velikem številu pridobljenih posnetkov osebnih telesnih kamer, ki so jih naredili pripadniki posebne policijske enote, je, denimo, vidna le njihova uporaba prisilnih sredstev, niso pa posnete kršitve protestnikov, »kar lahko v določenih primerih poraja dvom, ali je do množičnih kršitev sploh prišlo«.

Vodni top na Celovški in uporaba plinskih nabojev

Na Celovški cesti pa ne glede na takratno dogajanje ni bilo nobenih razlogov, da se množice iz specializiranega vozila z vodnim topom ni opozorilo na uporabo prisilnih sredstev.

 FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kot nestrokoven pa je komisija ocenila dogodek, ko so pripadniki posebne policijske enote iz smeri Čopove ulice proti Prešernovemu trgu izstreljevali plinske naboje, pri čemer so napačno izbrali naboje z daljšim dometom, ki so tako padali na skoraj prazen trg, kjer ni bilo nikogar, ki bi kršil javni red in mir.

Enakega mnenja se je zgodilo tudi v primeru, ko so izstrelki padali na območje otroških igral in na protestnike, ki so se s kraja oddaljevali.

Nasprotniki vladnih ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa so se 5. oktobra popoldne zbrali v središču Ljubljane. Policija je kmalu po začetku sporočila, da je shod razpuščen, a so protestniki vztrajali in krenili po mestu. Policisti so zato večkrat in na več lokacijah uporabili vodni top in solzivec ter pridržali več ljudi.