Pripravljajo se tudi na finančne težave

Ljubljana – Vse moči usmerjamo v zagotavljanje zdravja stanovalcev in zaposlenih, zato vprašanje, kakšne bodo finančne posledice sedanjih razmer, trenutno ni naša prioriteta, zagotavljajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), kjer pa priznavajo, da so se njihovi odhodki precej povečali. Prepričani pa so, da mora dodatek za zaposlene v vseh domovih zagotoviti proračun, ne glede na ustanovitelja ali lastnika.

Pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev se povečujejo zlasti stroški dela in materiala, predvsem zaradi nabave zaščitne opreme, kot so rokavice, zaščitne maske, očala, vezirji, neprepustna zaščitna obleka in drugo. Veliko več denarja kot prej namenjajo tudi za nakup razkužil za roke in drugih dezinfekcijskih sredstev.

»Z ministrstvi za zdravje in za delo smo v stalnem stiku, da bi zagotovili najnujnejše, vendar smo pri dobavi zaščitnih sredstev zelo odvisni od blagovnih rezerv. V zadnjih dneh so nekateri domovi že prejeli osebno varovalno opremo, še vedno pa večina domov ne razpolaga z opremo, ki je nujna za obravnavo oseb s sumom na okužbo s koronavirusom ali z okužbo,« je pojasnil Denis Sahernik iz SSZS.

Ker državi teh sredstev ni uspelo zagotoviti, jih morajo izvajalci kupovati po precej višjih cenah, zato pričakujejo, da bodo ti stroški materiala plačani iz državnega proračuna. »Nikakor si ne želimo, da bi posledice višjih stroškov spet občutili naši stanovalci in njihovi svojci,« je poudaril Sahernik.

»Poraba sanitetnega materiala se je pri nas zvišala za 1000 odstotkov, njihova cena pa za še več. Če smo prej namenjali po okoli 200 evrov na mesec za te stvari, zdaj plačamo 8000 evrov. Približno štirideset naših zaposlenih uporablja kirurške maske, na dve uri jih je treba zamenjati, to pomeni, da jih potrebujemo 160 na dan. Njihova cena pa se je na trgu podražila z deset centov na 1,4 evra,« je ponazoril Primož Cimerman, direktor MGC Bistrica v Domžalah, ki ima koncesijo.

»Mi smo dom s sto stanovalci in 50 zaposlenimi, so pa tudi domovi, ki imajo po 300 ali celo 800 stanovalcev in seveda skladno s tem več zaposlenih, ki potrebujejo še več te opreme,« je opisal Cimerman in dodal, da imajo vsi iste težave in iščejo vse mogoče rešitve, tudi tako, da šivajo.

Pomoč na domu omejena

Fiksni prihodek domov so oskrbnine, katerih najvišjo ceno določi ministrstvo za delo, vse gospodarske dejavnosti pa so morali ukiniti. »Sprejemanje novih stanovalcev je prepovedano, zato v nekaterih domovih že ostajajo prazne postelje. Ukinjeno je izvajanje storitev začasnega sprejema in dnevnega varstva, izvajanje storitev pomoči na domu je omejeno le na nujne primere in podobno. Vsi ti ukrepi so nujni, seveda pa pripomorejo k finančnemu primanjkljaju v domovih,« priznavajo v SSZS.

Zaposleni upravičeno pričakujejo dodatek za delo v teh razmerah, je poudaril Primož Cimerman iz MGC Bistrica. Vprašanje pa je, kako naj bi nagrajevali zaposlene v zasebnih domovih s koncesijo – po določilih za javne uslužbence ali kot zasebni sektor, kjer je predviden krizni dodatek v višini 200 evrov?

»Vsi v domovih si zaslužijo dodatek za nevarnost in posebne obremenitve po Kolektivni pogodbi za javni sektor, saj so v teh razmerah veliko bolj obremenjeni kot običajno. Ta dodatek znaša 65 odstotkov, interventni zakon pa določa dodatek največ sto odstotkov. Skupnost meni, da bi ta sredstva za vse izvajalce morala zagotoviti država, saj se vsi spopadajo z istimi težavami, ne glede na ustanovitelja ali lastnika,« so prepričani v skupnosti.

Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da domovi za zdaj nimajo likvidnostih težav, se pa pripravljajo na to, kako jih bodo reševali.