Primankuje kadrov, po domovih delajo po 13 ur za praznike

Ljubljana – Predstavniki Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) so se pohvalili, da so z ministrstvom za delo naredili korak naprej pri iskanju rešitev najbolj perečih odprtih vprašanj, ki se nanašajo na zaposlene v socialnem varstvu, tudi v domovih za starejše. Med drugim so se dogovorili za bolj podrobno ureditev načina razporejanja delovnega časa na dan praznika. Ni pa še jasno, kako bodo rešili pomanjkanje kadrov.

Iz domov za starejše prihajajo informacije, da zaposleni za praznike delajo tudi po 13 ur. Ker primanjkuje kadra, pa delajo tudi več kot polovico praznikov. Zaposleni tako postajajo izstrošeni, zgarani in izgoreli. Kot je povedal predsednik sindikata ZSVS Zvonko Vukadinovič, so težave z delovnim časom nastajale pri tistih zavodih, ki niso spoštovali dogovora med ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in SZSVS o načinu razporejanja delavcev iz leta 2009 in so zaradi varčevanja pri urah delavcem na dan praznika ali ob nedeljah pisali koriščenje ur iz preteklega obdobja. Tako so jih prikrajšali za plačilo nadomestila za praznik in nadure.

Dodatek za delo na praznik

Na podlagi stavkovnega sporazuma med vlado in sindikatom ZSVS je bil v aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije sprejet nov 32.b člen, po katerem imajo praviloma vsi zaposleni v zavodu enako število ur praznikov. Od teh bodo odšteli ure, ko so delali in zanje prejeli dodatek, ki bo po novem zvišan na 120 odstotkov osnovne plače. Zaposleni je lahko razporejen na delo brez soglasja največ na 28 nedelj na leto (letos jih je 52) in na 8 praznikov (dela prostih dni jih je 12). Zaradi pomanjkanja kadra in ker še ni novih standardov in normativov, mora biti določba, ki se sicer začne izvajati takoj, realizirana do januarja 2020, je pojasnil Vukadinovič in opozoril: »Če kateremu od zavodov do takrat to ne bo uspelo, mora pripraviti ustrezen načrt zaposlovanja, tako da bodo imeli dovolj potrebnega kadra za razbremenitev zaposlenih delavcev.«


Sindikat se je z MDDSZ tudi dogovoril, da bodo sodelovali pri vzpostavitvi standardov in normativov, kar bo pomenilo več kadra, ki ga v socialnem varstvu primanjkuje. Na MDDSZ so povedali, da so se dogovorili, da bodo imenovane delovne skupine, v katerih bodo predstavniki ministrstva, pristojnih zbornic, in združenj, uporabnikov ter reprezentativnih sindikatov, ki pa še niso bile imenovane.

Standard določa kadrovski normativ za vse poklice, od medicinskih sester, negovalk, bolničarjev, strežnic, do kuharjev, snažilk, socialnih delavk itd. Vukadinovič pa poudarja, da ni jasno, kako bodo rešili pomanjkanje teh kadrov na trgu dela: »Za omejitev fluktuacije je pomembno dobro tovariško delovno okolje, razumevanje vodstvenih delavcev, pa tudi dober sindikat, v katerem se posameznik zaveda, da bo ob težavah deležen članske pomoči in podpore.« Dodaja, da je za področje zdravstvene nege na pristojnih organih in zbornici sprejeta modra knjiga z normativi, vendar je nov minister Samo Fakin pri uveljavitvi zelo zadržan. Zato so v stavkovni sporazum ponovno vnesli datume uveljavitev.

Neuspešni razpisi

Kako vidijo rešitev za pomanjkanje kadra v domovih za starejše, tudi na primer kuharjev, ki jih je zaradi nizkih plač težko dobiti? Na MDDSZ odgovarjajo, da jih domovi obveščajo, da večkrat ponavljajo razpise za prosta delovna mesta bolničarjev, strežnic, kuharjev itn., pri čemer so pogosto neuspešni. Pravijo, da gre za del širšega problema trga dela, saj trenutno na številnih področjih primanjkuje ustreznega kadra. Po njihovem lahko posamezni zavodi razmere rešujejo na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), v katerem 19. člen določa, da lahko posameznim javnim uslužbencem dodelijo do pet razredov višji plačni razred, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, na primer zagotovitev delovanja kuhinje.

Dodajajo, da na sistemski ravni za ta področja vsako leto razpišejo štipendije za deficitarne poklice. Z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja pa želijo brezposelne usposobiti za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje. Ugotavljajo pa še, da bo glede na razmere na trgu dela to problematiko treba izpostaviti tudi ob pripravi nove strategije ekonomskih migracij. Slovenija ima sklenjena tudi dva sporazuma o zaposlovanju: z Bosno in Hercegovino ga že izvajajo z Republiko Srbijo pa še ni ratificiran.

 

Absurdni pravilnik

V zvezi z absurdom, ko je ministrstvo za zdravje sprejelo nov pravilnik o vpisu v register, s katerim so bolničarji postali zdravstveni delavci in morajo opraviti pripravništvo in strokovni izpit, kar velja tudi za tiste z 20 ali 30 let delovne dobe, pri čemer bi morali bolničarji opravljati pripravništvo na različnih deloviščih, je Vukadinovič dejal, da še vedno dokazujejo, da če nekdo po 20 letih dela in prejetih priznanj zaradi birokratskih formalnosti za to delo ni usposobljen, ga potem sploh ne sme več opravljati: »Imeli smo že več sestankov o tem problemu, ki to ni. Vedno znova se najde eminenca, ki ji kaj ni prav. Morda se bo kaj premaknilo s posredovanjem MDDSZ. Sicer pa bomo v SZSVS organizirali ustavitev dela vseh, ki ne izpolnjujejo formalnih pogojev. Na delo bodo šli, ko bo jasno, da še naprej, tako kot že 20 let in več, lahko opravljajo svoje delo, brez skrbi za jutri.«