Neomejen dostop | že od 9,99€
Četudi uradni razpis za sodnico ali sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu še ni objavljen – ta bo po zagotovilih ministrstva za pravosodje prihodnji petek, 12. julija –, so se že začela prva ugibanja, kdo vse bi se lahko potegoval za to funkcijo. Znano je, da je bil slovenski predstavnik na tem sodišču vse od vstopa Slovenije v povezavo Marko Ilešič, ki je umrl v 77. letu starosti.
Ilešič je večino poslancev nazadnje prepričal junija lani – kot so nam takrat povedali, so stavili predvsem na izkušnje in njegov ugled. Ker je že bil sodnik, mu ob vsakokratnem imenovanju v nov mandat tudi ni bilo treba opravljati težavnega preizkusa pred tako imenovanim Odborom 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo presoja o ustreznosti v imenovanje predlaganih kandidatov za opravljanje nalog – pri njem se je ta omejil le na pregled njegovega dotakratnega dela na sodišču. Odbor poleg znanja v enournem razgovoru sicer preverja tudi kandidatovo osebno primernost in znanje jezika. Previsoka ovira pa je za kar petino kandidatov za prvi mandat – tudi dva slovenska kandidata, ki sta se potegovala za mesto sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije, nižji instanci Sodišča EU.
Tudi zaradi manjšinske vlade in nekaterih pomislekov o zahtevanih pogojih v času prejšnje Janševe vlade sta bili nekaj časa nezasedeni celo obe mesti na Splošnem sodišču Evropske unije. Zdaj ju zasedata Maja Brkan in Damjan Kukovec.
Kdo vse bo med kandidati za Ilešičevega naslednika, so le ugibanja, lobiranja za morebitno podporo pa naj se še ne bi začela oziroma bodo šele pozneje, saj je sam postopek relativno dolgotrajen in zapleten. Za prijavo na razpis naj bi po posvetovanju s Sodiščem Evropske unije na ministrstvu za pravosodje odredili »običajen« enomesečni rok. Nato se bosta o kandidatih izrekala sodni svet in vlada, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo ime kandidata ali več njih poslala v potrjevanje v državni zbor.
Nazadnje so poslanci poleg Ilešiča glasovali še o Juretu Vidmarju, doktorju filozofije in pravnih znanosti ter rednem profesorju mednarodnega prava na Pravni fakulteti univerze v Maastrichtu na Nizozemskem. Prijavo pa je takrat oddal tudi Matej Accetto, takrat še ni bil predsednik ustavnega sodišča, in Damijan Kukovec pred potrditvijo Odbora 255, a sta oba prijavo umaknila. Zdaj ko se Accettu izteka predsedniški položaj – mandat se mu bo iztekel sicer šele čez dve leti –, ga nekateri vidijo znova kot potencialnega kandidata.
Med kandidati je bil nazadnje tudi sodnik Splošnega sodišča Evropske unije Miro Prek, ki so mu nov mandat oziroma podporo poslancev odnesli očitki nekdanje sodelavke, ki mu je očitala fizično in psihično nasilje.
V času Janševe vlade – takrat Ilešič ni dobil zadostne večine in se je razpis ponavljal – sta podporo kot možna kandidata uživala profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik in Verica Trstenjak, bivša generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije, a se zdi malo verjetno, da bi v trenutnem sklicu lahko na tajnem glasovanju kljub svoji strokovnosti zbrala zadostno podporo, če bi se odločila za kandidaturo.
Za kandidata za sodnika mednarodnega sodišča lahko kandidira oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika po zakonu o sodniški službi, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za sodnika ustavnega sodišča.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji