Prihod zdravnikov z Balkana v ZD Ljubljana

Ljubljana – Iskanje zdravniškega kadra na srbskem, makedonskem in črnogorskem trgu je obrodilo sadove. V kratkem se bodo začeli tudi v ljubljanskem zdravstvenem domu (ZD) uriti tuji zdravniki. Na razpise se jih je prijavilo 50, izbrali so jih 20. Rudi Dolšak, direktor ZD, je povedal, da je pridobivanje tujih strokovnjakov zelo kompleksen projekt.

Vanj so, kot poudarja Dolšak, morali zagristi, če so hoteli, da bodo imeli pacienti primerno oskrbo. Trend upokojevanja zdravnikov, skupaj z nižjim glavarinskim količnikom in pomanjkanjem specializantov, je neizprosen kazalnik. V ZD Ljubljana bo – če ne bo pričakovanih sprememb – kmalu primanjkovalo 65 zdravnikov. Na razpisanih 75 mest za specializacijo iz družinske medicine pa so na zdravniški zbornici prejeli le 12 vlog.

Ker se odločevalci na alarmantne razmere niso pravočasno in primerno odzvali, so v ZD ukrepali sami. Konec aprila so v treh državah začeli objavljati oglase, nato je njihovo vodstvo skupaj s kompetentnimi zdravniki ter kadrovsko službo na tujem pripravilo preizkuse znanja in opravilo pogovore s kandidati, zdaj pa so tik pred tem, da se bodo izbranci začeli usposabljati za delo pri njih. S kompleksno akcijo, v kateri so dobili 20 kandidatov, so imeli okoli 8600 evrov stroškov. Za primerjavo povejmo, da so agencije za iskanje kadrov – »lovci na glave« – samo za en uspešen »zadetek« nagrajeni z zneskom, ki znaša tri bruto plače izbranega kandidata.

Naraščanje vlog

Na ministrstvu za zdravje so letos prejeli deset vlog za priznanje poklicne kvalifikacije zdravnik specialist družinske medicine iz tretjih držav. Vloge, za katere postopki še potekajo, so podali v zdravstvenih domovih Nazarje, Novo mesto, Kranj, Žalec, Logatec, Radeče in Črnomelj. V kratkem naj bi jih še v ZD Ljubljana, za okoli deset zdravnikov. Ti naj bi v tem in prihodnjem mesecu na podlagi pridobljenega sklepa ministrstva začeli delati, tako da bodo v okviru procesa priznavanja kvalifikacij izpopolnili svoja znanja v skladu s standardi v RS.

V postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za zdravnike iz tretjih držav lahko namreč komisija naloži zdravniku, da za priznanje poklicne kvalifikacije opravi določene dopolnilne pogoje (npr. prilagoditveno obdobje do 12 mesecev in/ali preizkus strokovne usposobljenosti).

Darja Es, direktorica ZD Nazarje, kjer od julija delata dve zdravnici iz BiH, je dejala, da bo tudi na trgih Balkana zdaj vse težje najti kader, saj so zdravnikom tam prav zaradi posledic odhodov izboljšali plače. Pri njih zaposlenima zdravnicama se prilagoditveno obdobje izteče 15. februarja. Do takrat morata opraviti preizkus strokovne usposobljenosti, za pridobitev licence pa bosta morali pokazati tudi najvišjo raven poznavanja slovenščine – C1. Če izpita iz slovenščine ne bosta opravili, je njuna nadaljnja kariera v Sloveniji negotova.

Esova je dejala, da je zdravnici, ki sta se za zaposlitev zanimali sami, pridobila v času odhajanja kadrov, kar je bila velika sreča. Je bil pa to po njenih besedah postopkovno zelo zahteven proces. Da je vse teklo hitreje, sta jo zdravnici pooblastili za urejanje papirjev.