Predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB)
Igor Gregorič je za
STA napovedal, da bodo že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana verjetno prestavili do prevzema celotnega programa zdravljenja otrok s srčnimi obolenji in s prirojenimi srčnimi napakami na NIOSB.
Gregorič je za
STA tudi pojasnil, da se bo na prošnjo strokovnega sveta UKC Ljubljana in po njihovi trditvi, da »stanje povzroča vznemirjenost sodelujočih v dosedanjem programu«, NIOSB organiziral in čim prej v celoti prevzel program. Do takrat pa program v celoti organizira in naprej vodi ter izvaja UKC Ljubljana.
»Popolnoma se strinjamo s svetom UKC, naj NIOSB prevzame program v celoti,« je dejal Gregorič in dodal, da je bil nacionalni inštitut za to tudi ustanovljen. A kot je dodal, se pojavljajo čisto logistične težave pri prevzemu.
Tako je, denimo, samo za popis opreme v UKC treba čakati več kot mesec dni, da se posamezni zaposleni vrnejo z dopustov. Poleg tega morajo mesec dni pred začetkom delovanja inštituta o vsem obvestiti tudi sindikate, potem ko so vse dejavnosti prenesene na novi javni zavod.
»Da ne bo pomote, NIOSB je zagotovil strokovnjake, ki naj bi jih UKC vključil v svojo dejavnost,« zagotavlja Gregorič. UKC je v dopisu ministrstvo in NIOSB prosil, naj inštitut po 7. juliju nemudoma zagotovi strokovnjake, ki bodo lahko v UKC opravljali dejavnost, saj je na ta dan UKC zapustil zadnji kardiolog.
Kot je dodal, NIOSB še ne opravlja nikakršne dejavnosti, zato ni mogoče govoriti o koliziji dveh programov, na kar je 3. avgusta opozoril strokovni svet UKC. »Mi danes še ne govorimo o optimalnem programu NIOSB, ker NIOSB programa ne izvaja,« je zatrdil. »Govorimo pa o tem, kako mora biti program organiziran, da zadošča mednarodnim smernicam. In ko bo NIOSB prevzel ta program, bo vsekakor optimalno organiziran,« je dodal.
Ravno zato, da bi v času, dokler NIOSB ne bo prevzel celotnega programa, tudi klinični center lahko delal po takšnih smernicah in zagotovil stalno navzočnost kirurga in kardiologa, je nacionalni inštitut nemudoma zagotovil ta kader. »Danes se kaže, da UKC te pomoči ne ceni, čeprav smo jo lahko zagotovili predvsem na račun mojih osebnih povezav s strokovnjaki, ki so v preteklih tednih bili v Ljubljani,« pravi Gregorič, ki od začetka strokovno bedi nad ustanavljanjem inštituta. Poudaril je, da so to vrhunski strokovnjaki, ki so mednarodno uveljavljeni in spoštovani in ki sicer v Ljubljano gotovo ne bi prišli.
V NIOSB se po Gregoričevih navedbah ne morejo strinjati s predlogom strokovnega sveta UKC, da bi tuji strokovnjaki v prihodnje sodelovali le s svetovanjem. »Kirurg preprosto ne more samo svetovati, saj je njegova osnovna dejavnost izvajati operacije,« je opozoril. Ker so vsi otroški kardiologi iz UKC odšli, zaradi česar je UKC tudi zaprosil za pomoč, lastnega otroškega srčnega kirurga pa v kliničnem centru nimajo že od leta 2005, se Gregorič sprašuje, komu naj bi ti strokovnjaki svetovali.
FOTO: Getty Images/iStockphoto
Po Gregoričevih pojasnilih je NIOSB želel, da bi bili ti tuji strokovnjaki pogodbeno vezani na UKC, a UKC individualnih pogodb z njimi nikoli ni hotel podpisati. »Danes pa UKC govori o dvojnem programu. Če NIOSB teh mednarodnih strokovnjakov iz tujine ne bi zagotovil, bi se moral bolnišnični program v Ljubljani v tistem trenutku preprosto ukiniti,« je izpostavil.
Dodaja, da so ti zdravniki v svojih matičnih institucijah v kratkem času, praktično ad hoc, spremenili svoj program, da so lahko prišli takoj v Slovenijo in zagotovili nemoteno izvajanje programa. Po njegovih navedbah gre za strokovnjake, ki redno zdravijo otroke v svojih institucijah in so v svetovnem vrhu. Poleg tega imajo ustrezna potrdila za opravljanje te dejavnosti v Sloveniji.
»Očitno je, da v UKC v tem trenutku obstaja ignoranca do NIOSB z željo, da se novi zavod onemogoča v prevzemu dejavnosti, čeprav je strokovni svet UKC sam predlagal, naj NIOSB prevzame dejavnost v celoti,« meni Gregorič in dodaja, da se to kaže tudi v odnosu do NIOSB v primeru konference o obolevnosti in umrljivosti.
Gregorič vztraja, da so v NIOSB 2. avgusta zaprosili za tako konferenco o zdravljenju enega otroka, dan ali dva pozneje pa je UKC napovedal, da je potrebna diskusija še za drugega otroka. S tem se je NIOSB strinjal in konferenco bi morali opraviti najpozneje do ponedeljka, 6. avgusta, saj bi eden od zdravnikov, ki je bil vključen v zdravljenje obeh otrok in bi moral biti navzoč na konferenci, naslednjega dne odpotovati. »Zakaj je UKC odlašal s to konferenco in je na koncu po mednarodnih pravilih ni izvedel, je vprašanje, na katerega UKC do zdaj ni odgovoril,« izpostavlja Gregorič.
Po mnenju vodstva NIOSB je vodstvo UKC neodgovorno, da podpira nadaljevanje starih praks, ki so bile kot nezadostne označene že v mednarodnem poročilu o razmerah na področju otroške srčne kirurgije.
Gregorič opozarja, da notranji protokoli UKC glede opravljanja dejavnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami mogoče zadoščajo minimalnim praksam v UKC Ljubljana, a še zdaleč ne ustrezajo mednarodnim smernicam. »Obnašanje vodstva UKC je zato neodgovorno tudi do tujih strokovnjakov, ki so želeli biti navzoči na konferenci in s tem podati svojo razlago dogajanj v zdravljenju teh dveh otrok, pa so bili za to možnost prikrajšani,« je še dodal.
UKC: Tudi brez strokovnjakov NIOSB bo za otroke dobro poskrbljeno
V UKC Ljubljana so presenečeni, da so iz medijev izvedeli za odločitev, da bo Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) verjetno prestavil prihode tujih zdravnikov v UKC do prevzema celotnega programa zdravljenja otrok s srčnimi obolenji na NIOSB. Ob tem so zagotovili, da bodo otrokom zagotovili optimalno in karseda varno obravnavo.
Strokovna direktorica UKC Ljubljana
Jadranka Buturović Ponikvar je v današnji izjavi dejala, da doslej še niso prejeli uradnega obvestila o odpovedi sodelovanja. »Drugače je z naše strani sodelovanje potekalo korektno, smo pa večkrat opozarjali na manjkajočo dokumentacijo, ki smo jo potrebovali v naši bolnišnici,« je dodala.
Na vprašanje, zakaj so ob manjkajoči dokumentaciji tem zdravnikom pustili delovati v UKC, pa je strokovni direktor kirurške klinike
Matjaž Veselko dejal, da so po sklepu vlade dolžni sodelovati z NIOSB. Od inštituta so dobili ustna zagotovila, da so oz. bodo v najkrajšem času zagotovljena vsa njihova dovoljenja za začasno opravljanje storitev v Sloveniji.
Sicer pa je strokovni direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana
Janez Jazbec pojasnil, da sta se jim doslej pri delu pridružila dva pediatrična kardiologa, ki sta v UKC prišla v organizaciji NIOSB. Kot je pojasnil, je bila njuna prisotnost na oddelku koristna, sodelovala sta pri konzultacijah in izobraževanju specializantov. Delo na kardiološkem oddelku pediatrične klinike je v nastalih razmerah potekalo razmeroma mirno in brez kakršnihkoli posebnih odklonov.
Veselko je dejal, da je sodelovanje otroških srčnih kirurgov, ki so prišli v UKC Ljubljana v organizaciji NIOSB, z domačim kadrom potekalo odlično. »Mi smo jim nudili optimalne pogoje za delo in so bili z njimi, kot so sami povedali, zelo zadovoljni,« je poudaril. Zelo zadovoljni so bili tudi z obravnavo bolnikov na intenzivnem oddelku. V tem trenutku je v UKC kirurg iz Houstona in bo v Ljubljani ostal predvidoma do petka.
Na vprašanje, zakaj je potem strokovni svet opozoril, da je hkratno delovanje NIOSB in zdravnikov v okviru UKC brez jasne razmejitve odgovornosti nevarno za otroke in nevzdržno za zaposlene, če je bilo sodelovanje med njimi dobro, pa je Veselko odgovoril, da »improvizacija, da dobimo v zadnjem trenutku kirurga, ki ga še ne poznamo, za teden ali 14 dni, po naši oceni pomeni večjo nevarnost za program, kot obstoječi, ki ga imamo dogovorjenega s kirurgi iz Motola«.
Komentarji