Neomejen dostop | že od 9,99€
Vlada je zamenjala člane koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, ki so v času prejšnje vlade spet delile slovensko politiko. V odbor je imenovala tudi predstavnika Zveze združenj borcev (ZZB). Je ta odločitev pravilna?
»Načelno je prav, saj je slovenska država temelje dobila z narodnoosvobodilnim bojem, prav tako Primorsko. Je pa odvisno od tega, po kakšnih merilih je komisija sestavljena, katere civilnodružbene in druge družbene organizacije so v njej,« zgodovinar Božo Repe komentira odločitev vlade, da so v odboru za državne proslave svojega člana dobili tudi borci.
Slovenska država je temelje dobila z narodnoosvobodilnim bojem, prav tako Primorsko.
Božo Repe, zgodovinar
Poleg Marjana Križmana, predsednika ZZB, je vlada v odbor imenovala še šefico kabineta predsednice republike Ulo Tomaduz, namestnico vodje kabineta predsednika vlade Katjo Ravšl Debeljak, Moniko Kirbiš Rojs, ki je v času Janševe vlade skrbela za področje kohezije, zdaj pa je sekretarka državnega sveta, politično pa je sodila v kvoto SLS, Nejca Hočevarja iz protokola Mors ter direktorico vladnega urada za informiranje Petro Bezjak Cirman.
Na vprašanje, ali je ZZB sama predlagala, da bi bil član omenjenega odbora tudi njihov predstavnik, odgovarja nikalno. »Na ZZB smo dobili poziv, naj predlagamo svojega predstavnika za koordinacijski odbor in naše predsedstvo je odločilo, da v njem sodelujem jaz,« razlaga. Ocenjuje, da je vlada Roberta Goloba s tem pokazala, da je na pravi strani zgodovine. Veseli se letošnje slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju.
Čeprav državne slovesnosti ne bi smele povzročati razburjanja ali razdvajati ljudi, se je lani spet zgodilo prav to.
Slovesnosti na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem se je od visokih državnih predstavnikov udeležil le tedanji premier Janez Janša, ni pa bilo predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Janši so očitali, da je sam izbral tako program kot lokacijo slovesnosti.
Pri pripravi te slovesnosti se je iskrilo že v koordinacijskem odboru. V uradu Boruta Pahorja so kar dvakrat protestirali zaradi ponovne izbire te lokacije. Na vabilu pa so bili nato, sicer le formalno, navedeni vsi trije predsedniki – Janez Janša, Borut Pahor in Igor Zorčič –, čeprav sta predsednik republike in predsednik državnega zbora ostala brez informacij tako o programu kot o predvidenem govorcu.
Razburjenje je povzročila tudi državna slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve. Križman je s Tanjo Fajon tik pred proslavo odpovedal udeležbo, že prej pa sta to storila Luka Mesec in Marjan Šarec.
Na tej državni proslavi junija 2021 namreč niso dovolili navzočnosti partizanskih praporov, »simbolov mednarodno priznane vojske zmagovitega antifašističnega zavezništva Združenih narodov v drugi svetovni vojni«. Medtem ko je borcem zaprl vrata, je Janez Janša izrekal dobrodošlico madžarskemu premieru Viktorju Orbánu, ki ga je povabil na slovesnost.
Borčevska organizacija je takrat opozorila, da brez partizanskega boja in Osvobodilne fronte ne bi bilo praznovanja tridesetletnice samostojnosti Slovenije, ki je kot republika nastala prav leta 1945. Prepoved partizanskih praporov na državni proslavi je zato zanikanje lastne zgodovine in teptanje lastne državnosti, so poudarjali ter tudi, da izključujoča državna proslava ne more predstavljati vseh državljank in državljanov Slovenije.
Dva meseca pozneje, dobre tri tedne po prisegi Golobove vlade, so se borčevski praporščaki vrnili na državno proslavo ob zaznamovanju 31. obletnice slovenske osamosvojitve.
Popravek
Vlada na seji, v četrtek, 19. 1. 2023, ni imenovala novega Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, kot je mogoče razumeti iz članka, temveč je zgolj razrešila 6 od skupaj 18 članov odbora, bodisi zaradi poteka mandatov – od zadnjega imenovanja odbora junija 2022 so namreč bile volitve predsednika Republike Slovenije in svetnikov Državnega sveta – bodisi zaradi drugih vzrokov ter na njihova mesta imenovala člane, kot so jih predlagali upravičeni organi oziroma organizacije. Tako je bil na predlog ZZB NOB Slovenije, ki je v članku posebej izpostavljena, zamenjan tudi njihov predstavnik. Da pri delu odbora sodeluje tudi ZZB NOB Slovenije, pa ni novost, saj je sestavo odbora določila vlada že na začetku mandata. Že od junija lani v odboru kot zainteresirana civilna družba tako sodelujejo štiri veteranske organizacije: Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in, poleg že omenjene ZZB NOB Slovenije, tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga zastopa njegov predsednik, gospod Lojze Peterle. Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve se je od junija 2022, ko je bil imenovan, sestal na 6 sejah.
Petra Bezjak Cirman, v. d. direktorice Ukom
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji