Ljubljana – Medtem ko se je sodniku in podpredsedniku ustavnega sodišča
Mateju Accettu v bran postavil prvi mož ustavnega sodišča
Rajko Knez, so drugi pravni strokovnjaki s primerom premalo seznanjeni, da bi ga komentirali. Nekateri so prepričani, da je izločitev iz primera stvar sodnikove osebne zrelosti, drugi, da preteklo delovanje še ne more pomeniti avtomatične izločitve ali celo odstopa s položaja.
»Vsakršna človekova preteklost še ne more biti razlog, da bi ga kar razglasili za pristranskega in neobjektivnega, ker bi potem lahko celi vrsti ljudi našli kakšne pregrehe iz preteklosti,« ocenjuje nekdanji predsednik ustavnega sodišča
Tone Jerovšek. A hkrati zatrjuje, da sodnik ob predlogu za svojo izločitev nikakor ne sme ravnati obrambno, pač pa se mora v primeru kakršne koli sence dvoma, sam izločiti, zato ga čudi, da Matej Accetto tega ni storil. Kot razlaga, je na ustavnem sodišču še osem sodnikov, ki se lahko odločijo o neki obravnavani zadevi.
Po njegovih besedah je ta institut ravno zato, da ovrže vsak dvom v pravično, pošteno, zakonito in zaupanja vredno sojenje. Vendar pa to še ne pomeni, da bi moral odstopiti, razmišlja Jerovšek, ki problematizira tudi domnevne notranje pritiske na Klemna Jakliča, saj kaj takšnega ni doživel v vsej svoji karieri, ne na ustavnem sodišču, ne na vrhovnem sodišču, kjer je bil zaposlen še v prejšnjem režimu. Čeprav so imeli dolge, nekajdnevne razprave glede določenih rešitev, se ni zgodilo, da bi kdo na koga skušal vplivati.
»Pritiski na sodnika so nedovoljeni. Problematično je, če so si sodniki to res dovolili,« še dodaja Jerovšek.
Polemike so se začele v ločenih mnenjih, ki sta jih sodnika priložila zakonu o tujcih. Jaklič je kolege obtožil, da so nanj nedopustno pritiskali. Hkrati je Accetta obtožil, da je ob zahtevi Vilija Kovačiča po njegovi izločitvi v zadevi drugi tir – zaradi povezav s stranko SMC – celo lagal, da ni sodeloval pri njenem predvolilnem programu. Accetto je zatrdil, da je z Mirom Cerarjem sodeloval v civilnodružbenih krogih še preden se je ta podal v politiko. Poleg tega, pa je v obeh primerih glasoval v nasprotju z interesi te stranke.
Tudi
Miro Cerar, nekdanji prvi mož SMC, je popoldne poudaril, da Accetto nikoli ni bil njihov član, ni sodeloval v kampanji, prav tako pa ni kakor koli svetoval njemu ali stranki. »Je pa bilo doslej na ustavnem sodišču veliko članov, ki so bili pred tem aktivni sodelavci političnih strank, njihovi člani ali celo predsedniki,« je zapisal. Med drugim je naštel bivšega predsednika
Miroslava Mozetiča, ki je bil v preteklosti član stranke Slovenski krščanski demokrati (SKD), in
Cirila Ribičiča, ki je bil celo predsednik Zveze komunistov Slovenije.
Toplak, ki je na ustavno sodišče vložil že več pritožb, meni, da je oškodovan. "Tihi podpornik" Accetto se namreč ni izločil iz zadev, čeprav je bil s SMC, ki je bila stranka v več postopkih, močno povezan. FOTO: Leon Vidic/Delo
O sankcijah, imuniteti in razrešitvi
Pravnik Jurij Toplak je napovedal, da bo proti Accettu sprožil postopek zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja, za katerega je zagrožena do triletna zaporna kazen. Še pred tem bo zahteval seznam vseh primerov, kjer je bil omenjeni sodnik določen kot poročevalec.
Ustavni sodniki imajo sicer, tako kot poslanci, imuniteto. Državni zbor o zahtevi pristojnega organa za začetek kazenskega postopka odloča po predhodnem mnenju ustavnega sodišča (časa ima osem dni), in sicer v 30 dneh od vložitve.
O predčasni razrešitvi prav tako odloča državni zbor, a na predlog predsednika republike. Predčasno je ustavni sodnik lahko razrešen le, če tako zahteva sam, če je kaznovan z odvzemom prostosti ali če trajno izgubi delovno zmožnost.
Komentarji