Preventivna mamografija spet rešuje življenja

Ljubljana – Včeraj, ob začetku evropskega tedna boja proti raku so – po dvomesečni prekinitvi zaradi epidemije covida-19 – začeli izvajati tudi državni presejalni program za raka na dojki Dora. Breme raka v Sloveniji se iz leta v leto povečuje, zato je ključno, da se ljudje redno udeležujejo presejalnih programov, kot sta poleg Dore še Zora in Svit.


V programu Dora so pred epidemijo na 21 mamografskih aparatih po Sloveniji poslikali okoli 500 žensk, starih od 50 do 69 let na dan. Toliko se jih namreč povprečno odzove na 700 vabil, ki jih pošljejo vsak dan.

Načrtujejo, da bodo zdaj delali v polovičnem obsegu, po določenem času pa bodo glede na pridobljene izkušnje ocenili, ali lahko preidejo na običajni interval naročanja, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov za varno obravnavo in ob prilagajanju na epidemiološke razmere v državi. Letos izjemoma bodo na večini lokacij po Sloveniji program izvajali tudi poleti, ko ga navadno niso.

Vabljeni navidezno zdravi

Ob ponovnem zagonu programa bodo najprej povabljene ženske, ki bi morale biti slikane med epidemijo, vendar jim je bil termin odpovedan. Z vabilom na presejalno mamografijo bodo prejele privolitveno izjavo in anketo o zdravstvenem stanju, ki ju bodo morale z vabilom prinesti na obravnavo.



V presejalnih programih na pregled vabijo navidezno zdrave ljudi, da bi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka. V programu Dora z mamografijo odkrivajo majhne rake, ki jih ženska sama ali njen zdravnik s kliničnim pregledom še ne moreta zatipati. Program pa ni ustrezen za ženske, ki so si zatipale zatrdlino ali opazile novo nastale spremembe na dojkah.

Posledice dvomesečne ustavitve

Kako hitro pa se je v obdobju neizvajanja programa lahko poslabšalo stanje ženski z zametkom raka na dojki, ki bi ga odkril presejalni program? V Dori odgovarjajo, da je pojav raka zelo zapleten proces, na katerega vplivajo nevarnostni in zaščitni dejavniki v celotnem življenju, večina vrst raka se razvija več let oziroma desetletij. »Velja pa, da je raka najbolje odkrivati v čim zgodnejših stadijih. Bolezen, odkrita v zgodnjih stadijih, je v visokem odstotku ozdravljiva, zdravljenje je krajše in za bolnika lažje, kakovost življenja je boljša, zdravstvena oskrba pa cenejša.« Odkrivanje majhnih rakov na dojki (manjših od 10 mm) z mamografijo torej poveča možnost ozdravitev.

Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bodo v Dori lahko realno vrednotili šele dolgoročno, ko bo jasno, kako hitro jim bo uspelo nadomestiti zaostanke na vseh ravneh sistema. Po njihovem mnenju dva do trije meseci zamika najverjetneje ne bodo poslabšali epidemiološke slike raka in dodajajo, da je zelo pomembno, da se ženske zdaj odzovejo vabilu. Priporočajo jim, da zaradi strahu pred novim koronavirusom ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka. »Opuščanje udeležbe v presejalnih programih ima lahko resne posledice za zdravje. Poveča se tveganje, da bo rak odkrit v višjem stadiju, ko je zdravljenje intenzivnejše, prognoza in kakovost življenja pa slabša,« opozarjajo strokovnjaki.

Rak na dojki je najpogostejša vrsta raka pri ženskah, v Sloveniji za to boleznijo zboli več kot 1300 žensk na leto, umre jih 350. Lani so v programu Dora slikali 107.887 žensk in pri 625 odkrili raka na dojki.