Preveč delovišč za premalo družinskih zdravnikov

Slovenj Gradec – Pacienti, ki bodo danes iskali pomoč v enoti za hitre preglede slovenjgraškega urgentnega centra, le ne bodo naleteli na zaprta vrata, na katerih bi pisalo »Ni zdravnika«, kot je grozilo še v petek popoldne. A tako bo le do konca septembra, ko izgoreli in preobremenjeni družinski zdravniki s Koroške od odgovornih pričakujejo rešitev, ki bo dolgoročno vzdržna.

Petim od sprva sedmih družinskih zdravnikov iz slovenjgraškega zdravstvenega doma, ki so od vzpostavitve urgentnega centra sami dežurali v enoti za hitre preglede, bodo čez poletje pomagali zdravniki iz Zdravstvenega doma Dravograd ter zdravniki Zdravstvenega reševalnega centra Koroške (ZRCK). Zdravstveni dom v Radljah ob Dravi jim te pomoči zaradi kadrovske stiske ne more zagotoviti, zaradi bolniških in drugih odsotnosti v urgentnem centru ne more dežurati niti eden od zdravnikov zdravstvenega doma na Ravnah na Koroškem.
 

Izgoreli v ambulantah

Marjeta Vaupot, direktorica zdravstvenega doma Slovenj Gradec, je povedala: »V urgentni center prihajajo prebivalci iz celotne regije. Število pacientov v enoti za hitre preglede se je povečalo s pet do šest tisoč na kar enajst tisoč. Že od začetka smo opozarjali, da nismo dovolj veliki, da bi sami lahko pokrili delovišče v urgentnem centru. Naši zdravniki so izgoreli, saj po 24-urnem dežurstvu v urgentnem centru odhajajo na delo v svoje redne ambulante v zdravstvenem domu.«



»Nobena občina nima samozadostnega sistema,« je koroške župane opozoril Darko Čander, vodja službe za razvoj in organizacijo nujne medicinske pomoči (NMP) na ministrstvu za zdravje. Po njegovih besedah glavni problem NMP na Koroškem ni le pomanjkanje zdravnikov, ampak tudi precej razkošen sistem NMP. »V trikotniku [Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd] je na razdalji desetih kilometrov NMP ljudem na voljo na kar treh mestih,« je opozoril Čander in župane pozval, naj se sami dogovorijo, koliko dežurnih mest bodo imeli.
 

Zavoženo politiko naj rešuje država

Županu Ribnice na Pohorju Srečko Geču to ne ustreza: »Tisti, ki si je urgentne centre izmislil, naj zanje poskrbi. Urgentni centri so nedokončani. Zdravstveni domovi bi brez težav opravljali svoje delo, če ne bi imeli še dodatnih obremenitev. Zavoženo kadrovsko zdravstveno politiko naj rešuje država, ne župani.« Tudi župan Mute Mirko Vošner se strinja, da so »nujne sistemske spremembe«.

Vsak, čeprav razume, da bo NMP moral delovati regijsko, se na področju zdravstva težko odreče doseženemu standardu in odpove sredstvom za NMP na račun drugega. Po podatkih ZZZS, območne enote Ravne na Koroškem, regija za NMP prejme 3,5 milijona evrov na leto, treba pa se bo dogovoriti o organizaciji in optimizaciji mreže nujne medicinske pomoči na podlagi dejanskih potreb Korošcev v okviru razpoložljivih sredstev.

Stanislav Pušnik, direktor ravenskega zdravstvenega doma, trdi, dakadrovske in prostorske razmere ne omogočajo realizacije urgentnega centra po enotni metodologiji. Zaradi težav je na Koroškem zato vse več tistih, ki menijo, da je bila reorganizacija NMP v regiji nepotrebna in da bi bilo treba ohraniti star sistem, vključno z delovanjem ZRCK, ki je v slovenskem prostoru posebnost.