Pretok Drave je še vedno velik in se povečuje

Ob peti uri zjutraj so se na območju občine Maribor, Starše in Duplek že oglasile sirene javnega alarmiranja, so potrdili v mariborski gasilski brigadi. Okoli šeste ure zjutraj pa je sirena opozorila tudi prebivalce na območju Ptuja, medtem ko so se v Dravogradu zaradi narasle reke Drave sirene oglasile malo pred deveto uro. »Za nami je burna noč, a razmere so bile obvladljive,« je povedal dravograjski podžupan Anton Preskavec.

Pretok reke Drave je še vedno zelo visok in se povečuje. Po zadnjih informacijah, ki jih imajo na koroški izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje iz avstrijske strani, se upravljavec hidroelektrarn na Dravi zaradi deževja in snega že sooča s pretoki okoli 1700 kubičnih metrov na sekundo. Obljubili so, da čez mejo ne bodo spuščali pretoka, ki bi presegel 1350 kubičnih metrov na sekundo. »Takšna so njihova zagotovila, a je v tem trenutku nemogoče napovedati, s kakšnimi težavami se bodo še soočali v prihodnjih urah ter ali jih bodo obvladovali,« je povedal vodja izpostave Alan Matijevič.   





Iz Dravograda proti mejnemu prehodu Vič je še vedno zaprta cesta za ves promet, na avstrijski strani so za promet preventivno zaprli tudi nov most čez Dravo v smeri proti Pliberku.
​
​Pretok Drave v Dravogradu je ponoči znašal okoli 1100 kubičnih metrov, a si v kraju ob meji z Avstrijo še ne morejo oddahniti. Zaradi poplavljanja na več mestih ob strugi je za celotno območje struge za danes izdano oranžno hidrološko opozorilo. Največji pretok Drave trenutno znaša 1475 kubičnih metrov na hidroelektrarni Zlatoličje. Za sproženje sirene so se odločili, ker pretok reke Drave presega 1200 kubičnih metrov na sekundo.

Občinski štab Občine Dravograd obvešča, naj prebivalci, živeči ob brežinah reke Drave in Meže, avtomobile umaknejo na višje ležeča parkirišča, spremljajo obvestila in ravnajo samozaščitno. Pretok in vodotoke na terenu spremljajo gasilci PGD Dravograd in pripadniki civilne zaščite.



Ne le v Dravogradu, vso noč so bili na nogah tudi v Vuzenici. Župan Franjo Golob je povedal: »Noč je minila mirno. K sreči se niso uresničile zelo črne vremenske napovedi.« V kraju, kjer ima Drava trenutno pretok več kot 1200 kubičnih metrov na sekundo, bi bili pod vodo, če bi pretok znašal okoli 1800 kubičnih metrov na sekundo. Najbolj izpostavljenih je sedem stanovanjskih hiš ob reki. Njihove prebivalce so gasilci in predstavniki civilne zaščite včeraj osebno obiskali in poskrbeli za vse možne samozaščitne ukrepe. 

​Ko bo nevarnost mimo, se bo sirena ponovno oglasila, do takrat pa morajo prebivalci upoštevati navodila gasilcev, civilne zaščite in drugih pristojnih. Trenutna napoved Agencije RS za okolje pretoka Drave iz Avstrije je za danes do 19. ure 1350 kubičnih metrov na sekundo. Do konca dneva pa naj bi se zmanjšal do 1200 kubičnih metrov na sekundo. 


 

Motnje železniškega prometa

Zaradi nevarnosti poplavljanja in visokega nivoja vode v Bohinjskem predoru je oviran tudi železniški promet med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico. Lokalni potniški vlaki vozijo z zamudo, so sporočili s Slovenskih železnic. 

Zaradi izrednih vremenskih razmer na avstrijski strani bo prav tako med postajama Beljak in Bichofshofen do nadaljnjega organiziran prevoz z nadomestnimi avtobusi. Vlak, ki pelje od Ljubljane mimo glavne železniške postaje v Beljaku ter do glavne železniške postaje v Münchnu, bo peljal po obvozni poti in posledično na končno postajo pripeljal z daljšo zamudo. 




 

Visoko plimovanje morja

Zaradi visokega plimovanja je morje v dopoldanskem času povzročalo nemalo preglavic. Poplavilo je Prešernovo, Cankarjevo in Dantejevo nabrežje ter Tartinijev in Zelenjavni trg v Piranu. Poplavljeni so tudi del Sončnega nabrežja, del Velikega trga in carinski pomol v Izoli. 

V Seči je morje poplavilo hotel, so sporočili iz Centra za obveščanje RS. Poplavilo je tudi instalacije v Gledališču Tartini, ki so razstavljene v okviru Piranskih dni arhitekture. 


 

Voda vdrla v hidroelektrarno in zalivala stanovanjske objekte

V noči na ponedeljek je močno deževje povzročalo kar nekaj težav predvsem v zahodni, severni in osrednji Sloveniji. Na Centru za obveščanje RS so obravnavali devetnajst dogodkov v občinah Brezovica, Dravograd, Izola, Kranjska Gora, Naklo, Nova Gorica, Piran, Radovljica, Vrhnika in Železniki. 

Meteorna voda je zalila ulice, cestišča, stanovanjske in druge objekte. Gasilci dveh poklicnih enot in iz enajstih prostovoljnih gasilskih društev so prečrpali vodo iz objektov, odmašili jaške za odtekanje vode in namestili protipoplavne vreče. V Kranjski Gori je voda vdrla v hidroelektrarno. 


 

Dva šibka potresa, v visokogorju nevarnost plazov

Malo po osmi uri zjutraj so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali potres magnitude 1,6 v bližini Rateč, 76 kilometrov severozahodno od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Rateč in okolice. Na Uradu za seizmologijo Agencije RS za okolje ocenjujejo, da intenziteta potresa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici.

Zmeren potresni sunek so prebivalci začutili tudi v bližini Črne na Koroškem. Ob deveti uri so seizmografi državne mreže zaznali potresni sunek magnitude 2,0. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 57 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Na uradu za seizmologijo pozivajo prebivalce, da če so zaznali potres, izpolnijo vprašalnik na spletni strani Arso potresi. 

Po podatkih Urada za meteorološke napovedi je v visokogorju Julijskih Alp nad nadmorsko višino 1800 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Podobno tudi v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se nad višino okoli 2000 metrov lahko sprožijo srednji in manjši plazovi nesprijetega snega. Od petka do danes je v visokogorju Julijskih Alp zapadlo od 40 do 70 centimetrov snega, drugod pa od 10 do 50 centimetrov. 
 

Na jugu Avstrije zaostrene razmere

Zaradi obilnih snežnih padavin in dežja so razmere na jugu Avstrije še vedno zaostrene. Po več plazovih, ki so se sprožili v nedeljo, nevarnost ostaja velika, zaradi česar so zaprte številne šole. Reka Krka na Koroškem je pri kraju Weitensfeld dosegla najvišjo gladino v zadnjih 30 letih. V občini Krka so popolnoma evakuirali naselje Sandboden, kjer so morali svoja bivališča zapustiti prebivalci 15 hiš, poroča STA. 

Je pa bregove prestopilo tudi več jezer na Koroškem. Baško jezero pri Beljaku je tako povzročilo poplavo, kakršna se statistično zgodi le enkrat na sto let. Od noči s sobote na nedeljo je njegova gladina narasla za približno 40 centimetrov na trenutnih 140 centimetrov.



Nočno deževje in sneg sta že v nedeljo povzročila številne plazove. Plaz je na območju Špitala ob Dravi zasul hlev in ženska, ki je bila takrat v njem, je bila hudo poškodovana. Zjutraj so alarm sprožili tudi v kraju Feld am See, ki mu grozi plaz obsežnega hudourniškega nanosa. Plaz je v mestu Bad Gastein v zvezni deželi Salzburg okoli polnoči zasul družinsko hišo in jo popolnoma uničil, močno pa je bila poškodovana tudi hiša pod njo. Prebivalko ene od teh hiš so kmalu rešili, žensko v drugi pa šele po dveh urah.

Še vedno je zaradi zemeljskih plazov zaprtih več cest. Tako na Koroškem in Štajerskem kot na vzhodnem Tirolskem so danes zaprte številne šole. Ponoči so se padavine sicer nekoliko umirile, znova pa naj bi na vzhodu Tirolske in Koroške močneje deževalo in snežilo v noči na torek in v torek, napovedujejo vremenoslovci.