V Srbiji že pozabljajo na katastrofalne poplave

Maja 2014 so Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo prizadele katastrofalne poplave. Takrat so se tudi širile organizacije za samopomoč, ljudje pa so bili pripravljeni načrtovati preventivne ukrepe. Zdaj je to težje, pri nas pa različne dele države že opominjajo tablice z označenim najvišjim vodostajem.



Okoljska aktivistka iz Centra Aarhus v Novem Sadu Darija Šajin je bila maja 2014 med organizatorji, ki so se trudili prebivalcem na čim bolj učinkovit način pomagati, da se znajdejo in preživijo. Poplave so zajele 60 občin, od tega v Srbiji 38, prizadetih je bilo 1,6 milijona ljudi. »Središče občine Paračin je bilo pod vodo. Tri mesece smo delali na terenu. Nato pa smo dobili podporo največjih okoljevarstvenih organizacij in šli v mreženje za zmanjšanje tveganj v prihodnje,« je povedala Šajinova.



V organizacijo so se vključili številni: osem organizacij civilne družbe, štiri ustanove, en mestni medij in banka. Podpisali so memorandum o sodelovanju, v katerem je zajetih 850 prostovoljcev. Zaradi tako velike organizacije se delo spremeni, zdaj je čas za krepitev zmogljivosti in za pripravo načrta delovanja. Šajinova je dodala, da sodelujejo s šolami in lokalnimi skupnostmi, pripravili so vodnik za oblikovanje pametne šole.





Za Delo pa je priznala, da vnema za delovanje zelo upada. Težko je koga pripraviti do tega, da bi pomagal pri delu in ozaveščanju ljudi. Opozorila je, da so na Japonskem ob cunamiju brez kakršne koli škode preživeli otroci, ki so imeli natančne načrte, kako se organizirano odzvati in umakniti, to pa so tudi velikokrat vadili. V mnogih šolah tega niso imeli, zato je umrlo veliko otrok.



Sistem zgodnjega opozarjanja na visoke vode v programu sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško znotraj Interrega (projekt Frisco) zajema Kolpo, Sotlo, Muro, Dravo, Dragonjo in Bregano. Zdaj se v programu ukvarjajo z nasipi jezera Vonarje pri Podčetrtku, ki naj bi bili končani do konca meseca, pravi Marija Vizner iz Hrvaških vod. Potem bo treba jezero očistiti, ojezeritev pa bo sledila prihodnje leto. Nato se bodo lotili nasipov na Muri, Dravi in Kolpi. V tem okviru bo skupaj 12 delavnic za širšo javnost in 12 za učence, po dve na vsaki strani meje pa bosta tudi za strokovno javnost.



Frisco daje pri varstvu pred poplavami prednost negradbenim ukrepom, zlasti ustreznemu prostorskemu načrtovanju, ki daje reki več prostora, zato so naselja bolj odmaknjena in v višjih legah. Večine naselij se ne da premakniti, zato jih je treba zavarovati z nasipi – ali še bolje, z zadrževalniki in razlivnimi površinami vodo zadržati nad naseljem.



V Sloveniji v opomin na najvišje vode agencija za okolje postavlja tablice, zdaj jih je že več kot 150. Mitja Bricelj z ministrsta za okolje in prostor je povedal, da do zdaj ni bilo vključevanja ljudi in zlasti mladih v projekte. »V ustavo smo dali pravico do vode, kdo in kako bo to izvajal, pa ostaja nedorečeno. Za izvajanje in razvoj je nujno izobraževanje.«