Preobrati in slovo velikih

Ljubljana – Stranka SLS je med političnimi strankami na račun svoje dobro razvejene in organizirane mreže ohranila primat po številu županov. Skupno je izvoljenih 26 njihovih županov, kar vseeno pomeni nadaljnji padec, saj so pred štirimi leti dobili 31 županov, leta 2010 pa 41. Med parlamentarnimi strankami se je najbolje odrezala SDS s 17 župani, sledi SD s 16 župani.

Naslednja koalicijska stranka z največ župani je SMC. Zmaga Saše Arsenoviča v Mariboru jim je prinesla skupno dva župana. Že v prvem krogu so v stranki Mira Cerarja proslavljali zmago županje Alenke Kovač v Osilnici. V Izoli je zmago pod zastavo Desusa zabeležil Danilo Markočič. Preostali dve stranki koalicije – Lista Marijana Šarca in Stranka Alenke Bratušek – sta ostali brez županov. Domače mesto predsednika vlade Marjana Šarca, Kamnik, je v drugem krogu raje kot kandidata premiera Igorja Žavbija izbralo kandidata NSi Mateja Slaparja. Kandidati stranke Mateja Tonina so sicer slavili v desetih mestih. Skupno so vse politične stranke ustoličile svoje župane v 81 občinah, koalicije strank pa še v dodatnih osmih.

Absolutni zmagovalci letošnjih volitev še naprej pričakovano ostajajo župani, ki so zmagali s podporo skupine volivcev oziroma kot samostojni kandidati, saj imajo primat skoraj v vsaki drugi občini. Za primerjavo: na lokalnih volitvah 1998 jih je bilo izvoljenih 43, štiri leta pozneje 59, leta 2006 še osem več, na lokalnih volitvah 2010 pa še štirje več, in sicer 70. Na volitvah leta 2014 pa se je število »nestrankarskih« županov skoraj podvojilo na 115, zdaj pa so od skupaj 212 občin slavili v 122. Zmage »nestrankarskih« županov ne gre enačiti z apolitičnostjo, saj se mednje uvrščajo tudi posamezniki in posameznice, ki so člani strank. Celo šef stranke Zoran Janković je kandidiral s podporo Jožeta Mermala s skupino volivcev.
 

Pogoreli prav vsi poslanci

Da političnega uspeha na državni in lokalni ravni ne gre enačiti, dokazuje tudi neuspeh poslancev, ki so se poskušali prebiti na županske stolčke. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, ki ga je v drugem krogu podprlo 45,35 odstotka volivcev, je moral v Brežicah premoč priznati dolgoletnemu županu Ivanu Molanu. Od tekme za županske stolčke so se že po prvem krogu poslovili Anže Logar (SDS), Marko Koprivc (SD), Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Jani Ivanuša (SNS), Marjan Pojbič (SDS) in Bojan Podkrajšek (SDS).
 

Drugi krog prinesel 15 preobratov

Med odmevnejšimi porazi sta gotovo poraza županov Kopra in Nove Gorice, saj sta Boris Popovič in Matej Arčon pred izzivalcema Alešem Bržanom in Klemnom Miklavičem v prvem krogu še vodila. Tudi Pirančani so postregli s preobratom, saj je nekdanji minister in poslanec Desusa Tomaž Gantar izgubil proti manj znanemu fotografu Đeniu Zadković. Tudi v Hrastniku je vodilni po prvem krogu Jani Medvešek, ki je v prvem krogu vodil za skoraj deset odstotnih točk, moral priznati premoč Marku Funklu, ki je na koncu zbral 395 glasov več. Drugi krog volitev, ki je potekal v 56 občinah, je prinesel spremembe v 15 občinah.

Tudi Anton Zakrajšek, ki je občino v Velikih Laščah vodil kar 20 let in je po prvem krogu vodil za dobre tri odstotne točke, je moral premoč priznati Tadeju Malovrhu, ki je v drugem krogu zbral kar 67,4-odstotno podporo. Poleg njega sta morala županske prestole po petih zaporednih mandatih predati tudi Venčeslav Senekovič v Pesnici in Franc Škufca v Žužemberku. Škufca je vodil občino vse od njene ustanovitve leta 1998. Po štirih mandatih se od županske funkcije poslavljajo tudi Boris Popovič v Kopru, Drago Vogrinčič v Cankovi, Matej Kotnik v Lukovici in Friderik Bračič v Vidmu. Prav tako je županski dvoboj izgubil Martin Rebolj, ki je vodenje občine Moravče prevzel sredi mandata leta 2004.