Premier Šarec: Od današnjega dne ne pričakujem nič

Ljubljana – Sosedje arbitraže zaradi razkritja nedovoljenih pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem ne priznavajo. Slovenija je zato proti Hrvaški julija lani vložila tožbo na sodišču EU. Danes bo znano mnenje pravobranilca, ali je tožba naše strani dopustna ali ne.

»Nič ne pričakujem. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Prevelika pričakovanja vodijo v nezadovoljstvo. Kot veste, je bilo pri arbitraži storjenih že veliko takšnih in drugačnih korakov, da je zadeva že onkraj razumnega. Vključno z zadnjim dejanjem parlamentarnega organa,« je včeraj na vprašanje, kaj pričakuje od današnjega dne, odgovoril predsednik vlade Marjan Šarec. In spotoma okrcal še parlamentarno Komisijo na nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs).



Mnenje Priita Pikamäeja je sicer obvezni del postopka po ustni obravnavi slovenske tožbe, pravobranilec bo objavil sklepne predloge, ki bodo temeljili na njegovi neodvisni analizi. Tožba je sicer le en kamenček v arbitražnem mozaiku, Slovenija namreč medtem aktivno deluje pri uresničevanju razsodbe.



Sodišče se mora opredeliti do mnenja generalnega pravobranilca, a to sodišča pri sprejemanju končne odločitve o dopustnosti tožbe prav v ničemer ne zavezuje. Sodišče je na primer v primeru avstrijske tožbe proti Nemčiji ob reformi vinjetnega sistema v nasprotju z mnenjem pravobranilca in tudi v nasprotju s stališčem evropske komisije presodilo, da novi nemški vinjetni sistem ni skladen s pravom EU. Nemčija je sodbo takoj sprejela.

Povedno je, da se je sodišče odločilo, da strogo loči postopek ugotavljanja dopustnosti tožbe od njene vsebine. Z njo se bodo ukvarjali samo, če bodo sklenili, da je tožba v celoti oziroma delno dopustna.

Če bo sodišče odločilo, da je slovenska tožba dopustna, bo Hrvaški dodelilo rok za odgovor na tožbo. Hrvaška za zdaj na vsebino tožbe ni odgovarjala, ampak je z ugovorom zgolj izpodbijala pristojnost sodišča za odločanje o zadevi. Slovenija bo imela priložnost, da poda repliko na hrvaški odgovor, na katero bo Hrvaška ravno tako lahko odgovorila.


 

Ali na odločitev lahko vpliva poročilo Knovsa?

V Sloveniji je dogajanje dodatno segrela novica, da se je Sova odločila kazensko ovaditi oziroma da je na pristojno tožilstvo podala sum storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov Mateja Tonina. Ta je podpisnik poročila o arbitražni aferi, ki se ga je odločil tudi delno objaviti.

S pravnega vidika v tožbi Slovenije proti Hrvaški poročilo Knovsa o arbitražni aferi ni novo dejstvo oziroma ni relevantno. Hrvati dokumenta sodišču še niso uradno predložili, morda ga bodo v nadaljevanju postopka. Hrvaška stran je po objavi poročila ocenila, da dokument zanika vse, kar je naša stran v zvezi z nedovoljenimi pogovori med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem trdila do zdaj, in to bi jim po njihovi oceni lahko pred sodiščem koristilo. Hrvaška ocenjuje, da je poročilo razkrilo, da je Slovenija v arbitražni postopek glede meje med državama vstopila, kot da gre za obveščevalno operacijo, ne pa za pravni postopek pred mednarodnim sodiščem.



Na različnih ravneh pri nas je sicer zaznati večjo dejavnost hrvaških obveščevalcev. Hrvaška stran je tudi precej povečala zanimanje za stališča Slovenije o morebitnem glasovanju o njihovem vstopu v schengensko območje, za dogajanje pri nas glede poročila Knovsa in razkritja tajnih podatkov, spremljanje nezakonitih migracij na slovenski meji ter delovanje in razvoj dogodkov z vardo. Zelo hiter pa je bil tudi odziv uradnega Zagreba po objavi novic o objavi Knovsovega poročila v hrvaških medijih, kar kaže na dobro organizirano delovanje.

Hrvatje mejne črte očitno ne upoštevajo, policija je namreč letos do začetka decembra obravnavala 1191 vplutij hrvaških varnostnih organov, kar je dobro četrtino več kot v istem obdobju lani.