Neomejen dostop | že od 9,99€
Po burni razpravi in po pomotoma izglasovani preložitvi je državni svet le odločil o zahtevi za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solar in Gibanju Svoboda, ki jo je predlagala skupina lokalnih interesov s poročevalcem Andrejem Poglajnom, svetnikom iz vrst SDS, na čelu. Obe politični strani sta menili, da imata glasov dovolj, a je tajno glasovanje pokazalo, da so tokrat bolje šteli v SDS. Predlog je podprlo 19 državnih svetnikov, 15 jih je bilo proti.
Tik pred evropskimi volitvami je SDS tako znova uspelo na dnevni red uvrstiti vprašanja o financiranju predvolilne kampanje Gibanja Svoboda, nekaterih nenavadnih poslih Gen-I – predvsem v tujini, nakazilih Vesni Vuković, ki je nato postala generalna sekretarka Gibanja Svoboda, ter tudi Golobovem prevzemu Star Solar, ki smo ga razkrili v Delu.
»Tu je doseženo dno in daje vsem tistim, ki zagovarjajo ukinitev državnega sveta, kronske argumente, da se to zgodi,« je pred glasovanjem sicer svaril Branimir Štrukelj, predstavnik delojemalcev, in nadaljeval, da je SDS v državnem svetu našel »pomožno četo«, ko ni uspel nabrati dovolj poslanskih podpisov za ustanovitev omenjene preiskovalne komisije v državnem zboru. Se bomo vsi spolitizirali, se je spraševal. »Kam bomo potem prišli? Je to še državni svet ali rezervna četa politike,« je navedel in apeliral tudi na predsednika državnega sveta Marka Lotriča, naj to prepreči.
Pred tem ga je k temu pozival tudi Jožef Školč, predstavnik negospodarskih dejavnosti, ki je izpostavil morebitno neustavnost takšne pobude, pa tudi, da bi morali pobudniki predlog najmanj dopolniti in omejiti časovni okvir. Pobuda se namreč nanaša tudi na čas poslovanja družbe Gen-I, ko ta ni imela pravnega statusa subjekta v večinski državni lasti oziroma s prevladujočim direktnim ali posrednim vplivom države. Prav tako pa posamezniki, ki naj bi jih preiskovali – govora je o politični odgovornosti –, takrat še niso bili politiki.
Svetniki iz vrst lokalnih interesov, ki imajo največ, kar 22 članov, danes niso odgovarjali na očitke nasprotnikov ali podrobneje pojasnjevali svojih stališč. Poglajen je le uvodoma zavrnil ocene o neustavnosti z besedami, da o tem odloča ustavno sodišče.
Mirko Bandelj, odvetnik Gen-I, ki je državnemu svetu poslal dopis o neustavnosti, je v podkastu Moč politike sicer že nakazal, da nasprotovanja Gen-I takšni zahtevi najverjetneje še ne bo konec. Tako je preigravanje o morebitni (ne)ustavnosti najprej mogoče pričakovati v državnem zboru, ki mora odrediti takšno preiskovalno komisijo – o njej se ne glasuje –, nato pa najverjetneje tudi na ustavnem sodišču.
Gibanja Svobode pa bi lahko zahtevala še, da želijo preiskovalno komisijo voditi sami in da je število članov sorazmerno njihovi zastopanosti v parlamentu. Zadnje je namreč mogoče, če to zahteva državni svet, če to stori tretjina poslancev – brez NSi imajo poslanci SDS tri glasove premalo –, pa imajo poslanske skupine enako število članov.
Glede na to, da nekatere poteze lahko zahteva že tretjina, bi SDS lahko vseeno usmerjala delovanje in narekovala agendo.
Oster odziv Gen-I
Pričakovano so se na odločitev državnega sveta v Gen-I odzvali ostro: »Cilj podane zahteve za parlamentarno preiskavo je z neustavnimi in nezakonitimi metodami ter kršitvijo nekaterih ključnih ustavno varovanih pravic, kot so pravice do zasebne lastnine in pravice do svobodne gospodarske pobude, pridobiti najširšo možno količino podatkov, tako poslovno zaupnih kot zasebnih, ki bi jih snovalci zahteve po potrebi selektivno plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe z namenom povzročiti ji nepopravljivo poslovno škodo.«
O nadaljnjih svojih potezah bodo javnost še obvestili.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji