Preiskovalna komisija preiskuje nabave v šempetrski bolnišnici

Parlamentarna preiskovalna komisija je danes v zvezi z dogajanjem na področju nabav medicinske opreme v šempetrski bolnišnici zaslišala še dve priči. Pričali sta predsednica komisije, ki je leta 2014 v omenjeni bolnišnici izvedla upravni nadzor, Mateja Radej Bizjak in Marjetka Rebek, ki je v bolnišnici sodelovala v postopkih javnega naročanja.

Preiskovalna komisija preiskuje obdobje od začetka leta 2007 do konca leta 2018. Medtem ko se je v prvem delu osredotočila na področje otroške kardiologije, zdaj ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Trenutno je pod njenim drobnogledom Splošna bolnišnica Nova Gorica.

Radej Bizjakova je dejala, da je upravni nadzor v omenjeni bolnišnici potekal na podlagi pobude sveta zavoda, so se pa v tistem času pojavljale tudi anonimke in medijske objave o domnevnih nepravilnostih. Kot je pojasnila, so opazili, da organizacija poslovanja v bolnišnici na splošno ni v redu, da zaposleni ne vedo točno, kdo za kaj odgovarja, da interni akti niso pravilno izdani, da se ne izvaja revizija. Že na prvem razgovoru pa je bilo po njenih besedah tudi čutiti izjemno napetost, odnosi so bili slabi, bile so grožnje s tožbami.



Med drugim so zaznali navzkrižje interesov zaradi sorodstvene povezave med zaposlenimi v bolnišnični lekarni in zakonito zastopnico podjetja GoPharm. Jim je pa bilo po besedah Radej Bizjakove predstavljeno kot splošno dejstvo, da za sorodstveno povezavo vedo vsi v bolnišnici. Na vprašanje, kdo nosi odgovornost, je Radej Bizjakova poudarila, da je za poslovanje zavoda in njegovo zakonitost odgovoren vsakokratni direktor.

Rebekova je članom komisije pojasnila, da je bila leta 2009 imenovana v skupino za javna naročila, kjer opravlja naloge administrativne podpore v postopkih javnega naročanja. Opisala je, kako si ti potekali. Kot je dejala, je bilo z vodjo lekarne - ta je bila zadolžena za preskrbo bolnišnice z materialom za izvajanje strokovnega dela bolnišnice - težko delati. Komunikacija je potekala po različnih poteh, poleg tega je zamujala s predlogi za postopke, v službi za javna naročila pa so sprejeli vse, da so lahko bolnišnici skladno z zakonodajo čim prej zagotovili material za izvajanje programov, je pojasnila.

Potrdila je tudi, da vodja lekarne ni podpisala izjave o nezdružljivosti, ki bi jo sicer moral podpisati vsak, ki je sodeloval v javnih naročilih. Njen dopis, da je ne more podpisati in razlogi zakaj ne, pa je bil poslan tudi takratnemu direktorju. Je bilo pa to, preden je sama prišla v skupino za javna naročila, je povedala Rebekova.

Zanikala je, da bi bila sama deležna pritiskov za izvedbo določenega posla, in navedla, da pa je bila zaradi svojih opozoril deležna šikaniranja. Kot je pojasnila, se je znašla tudi v enem od sodnih postopkov, čeprav po lastnih besedah »ni imela nobene besede«.

Po podatkih, ki jih je komisija pridobila od bolnišnice, je bilo sicer sodnih postopkov pet, bolnišnica pa si je v njih zaradi kršitve javnih naročil prislužila za 416.000 evrov kazni, je navedla predsednica komisije Karmen Furman. Kot je dodala, je po njihovih podatki šest postopkov še odprtih.