Novi predsednik državnega sveta je Marko Lotrič

Potem ko prejšnji teden državni svet v prvo za svojega predsednika ni izvolil nikogar, sta na nadaljevanju seje vnovič svojo kandidaturo oddala nekdanji minister za kulturo in predsednik državnega zbora Jožef Školč (interesna skupina negospodarskih dejavnosti) ter direktor družinskega podjetja Lotrič Meroslovje Marko Lotrič (interesna skupina delodajalcev), ki sta nazadnje dobila največ glasov. Bojan Kekec, direktor komunale Novo mesto, se tokrat ni podal v boj, pač pa je poskusil Dejan Crnek, dosedanji ljubljanski podžupan (interesna skupina lokalnih interesov).

Lotrič se je v današnjem nagovoru zahvalil za podporo ter navedel, da je ima, kot vse kaže, dovolj, a tajno glasovanje tega v prvem krogu še ni pokazalo. Dobil je sicer 18 glasov – za izvolitev je potrebnih najmanj 21 –, zato je moral vnovič v drugi krog, a tokrat s Crnkom, ki je prejel 12 glasov. Školč je dobil le osem glasov.

V drugem krogu je Lotrič le dobil potrebnih 21 glasov, Crnek pa 13. »Vesel sem, da ni bilo nobenega pogojevanja, kar kaže tudi, da šele zdaj poteka usklajevanje največje interesne skupine lokalnih interesov o podpredsedniškem kandidatu,« je po izvolitvi povedal Lotrič, ki je priznal, da v politiki tečejo zadeve vendarle nekoliko drugače kot v gospodarstvu, od koder prihaja.

Na vprašanje o svoji svetovnonazorski drži je dejal, da je gospodarstvenik in ni politično opredeljen. Na konkretno vprašanje o stališču do pravic istospolnih partnerjev pa je odvrnil, da je pri teh vprašanjih liberalen.

Novi predsednik državnega sveta se je v nagovoru še pred začetkom glasovanja zavzel za moč argumenta in ne za argument moči. Poudaril je tudi zakonodajno vlogo državnega sveta, torej da lahko predlaga zakonske pobude. Za to pa bo po njegovih besedah potrebno vzpostaviti tudi dobro sodelovanje z vodstvom državnega zbora, vlado in predsednico republike Slovenije.

Prav tako je izpostavil tudi možnost zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, ki jo ima državni svet. Odložilnega veta pa ne vidi kot tistega instrumenta, na katerem naj bi državni svet gradil svoje poslanstvo.

Kakšne bodo prioritete državnega sveta pod njegovim vodstvom, ni želel govoriti, dejal je, da se bodo o tem dogovorili na kolegiju. Poudaril pa je tudi, da bi se morali z enako mero zavzemati za interese manjših skupin, kot se za tiste večjih.

S takšnim ravnanjem bi po njegovem mnenju lahko opravili z argumenti, ki jih nasprotniki navajajo za ukinitev državnega sveta. »Najprej moramo vsi skupaj ugotoviti, kakšen je namen državnega sveta v državah Evropske unije, t. i. dvodomni sistem, in ko bomo to videli, verjamem, da bo to samo od sebe izpuhtelo,« je še navedel.

Školč je pojasnil, da se v preteklem tednu zaradi smrti v družini ni angažiral v prepričevanju, a da se vsem zahvaljuje za glasove že vnaprej.