Predlog papirnatemu zmaju striže krila

Ljubljana – Pet let po odstopu senata protikorupcijske komisije zaradi nezadostnih pravnih podlag za pregon korupcije je zadeva obstala na isti točki. Čeprav je pravosodno ministrstvo pod taktirko Andreje Katič pripravilo novelo tega zakonodajnega področja, komisija opozarja, da je predlog v nekaterih delih neustaven, v drugih pa jim pristojnosti celo jemlje.

»Bijemo boj za ustrezno pripravo zakona, a nam ta ne uspeva. Z razočaranjem ugotavljamo, da je nova ekipa na ministrstvu pripravila skoraj enak predlog kot njegovo prejšnje vodstvo. Doživel je ostro kritiko tako zakonodajno-pravne službe državnega zbora kot tudi vladne službe za zakonodajo. Ministrstvo spornih vprašanj ni rešilo, spremenilo je le nekatere malenkosti,« je zaplete s težko pričakovanim sprejetjem novosti včeraj komentiral predsednik komisije Boris Štefanec.

Sistemski zakon, ne novela, bi moral med drugim urediti postopke pred KPK, saj so jim številne zadeve na sodiščih padale, ker postopki niso dorečeni.



V Transparency International Slovenia zatrjujejo, da se že ves čas zavzemajo za celovito zakonodajno prenovo, ki bi uredila ključna področja, kakršna so lobiranje, nasprotje interesov in zaščita žvižgačev. Kljub temu novelo pozdravljajo, saj ureja nekatere ključne pomanjkljivosti trenutne ureditve, na katere opozarja tudi Skupina držav proti korupciji Greco. Ker je že prejšnja vlada predolgo oklevala s prenovo, menijo, da mora biti novela obravnavana in sprejeta čimprej, vendar je to le prvi korak k prenovi področja boja proti korupciji v Sloveniji, pojasnjuje Vid Tomić, generalni sekretar organizacije.
 

Pristojnosti Pahorju

Na KPK pogrešajo še ureditev svojih pristojnosti, recimo v primeru obravnavanja korupcije v konkretnem primeru ter razjasnitev pravil za objavo premoženjskega stanja funkcionarjev, saj ga za zdaj ne morejo objaviti tako, kot bi si želeli, podobno je s pridobivanjem, obdelavami in objavami drugih podatkov, ki jih pripravijo na komisiji.



Če gre za porabo javnega denarja, tako kot je šlo v primeru zloglasnih avtorskih pogodb in različnih dodatkov, objava ne more biti nezakonita, je prepričan Štefanec, ki je bil ob svojem imenovanju deležen očitkov o neizpolnjevanju pogojev, zato se zavzema tudi za to, da bi še več pristojnosti glede imenovanja predsednika in njegovih dveh namestnikov dobil prav predsednik republike.

Poleg tega bi mu prepustil še imenovanje vseh funkcionarjev, sodnikov in tožilcev, a je to zaradi potrebne spremembe ustave neizvedljivo.
 

Demokratični prepad

Poleg spremembe krovne zakonodaje v komisiji pričakujejo še prevetritev resolucije o preprečevanju korupcije, ki bi večjo vlogo pri izkoreninjanju nelegitimnih praks dal civilni družbi in gospodarstvu. Sprejeti bi bilo treba etični kodeks za poslance ter zamejiti korupcijska tveganja pri pripravi predpisov.

»Demokratični deficit se v državi poglablja. Ne gre več za deficit, ampak za demokratični prepad – majhna skupina ljudi pripravi zakon, vlada ga sprejme, poslanci ga potrdijo kot po tekočem traku,« je nanizal Uroš Novak s KPK. Vendar ni vse v predpisih in smernicah, saj se predpisi nekje končajo, od tam naprej pa se začne integriteta, še ugotavlja Novak, ki se je komisiji pridružil aprila, po dolgih zapletih in notranjih sporih med njegovo predhodnico Almo Sedlar in Štefanecem.

Mandat sedanje sestave je sicer zaznamoval neobičajno visok kadrovski odliv in veliko nerešenih zadev, ki jih je za seboj zapustila Klemenčičeva komisija. Vmes so jih razrešili, zato se zdaj lahko posvečajo tematskim nadzorom, izsledke o poslovanju občin pa bodo predstavili jutri.