Občinam ob državni meji se obeta finančno nadomestilo

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes v okviru skrajšanega postopka potrdil predlog novele zakona o nadzoru državne meje, ki sledi spremenjenim okoliščinam dela policije po vstopu Hrvaške v schengensko območje, s čimer so vse kopenske meje Slovenije postale notranje schengenske meje.

Kot je na seji odbora pojasnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, predlog novele predvideva, da se bosta na novo vzpostavila pojem strateške mejne točke in pojem območja strateške mejne točke, pri čemer je za določitev strateških točk predviden trimesečni rok, za določitev območij mejnih strateških točk pa petletni.

»Strateška mejna točka je ključna za ohranjanje državne pripravljenosti na morebitne varnostne izzive ali druge izredne okoliščine, kjer bi bilo treba hitro in učinkovito vzpostaviti nadzor na določenih delih državne meje,« je povedala Dobrin. Dodala je, da se bodo te določile na območjih nekdanjih mejnih prehodov, kjer že obstajajo nepremičnine in infrastruktura.

Namesto sedanjega povračila dela stroškov občinam zaradi povečanega nadzora državne meje je v predlogu novele predviden nov institut finančnega nadomestila občinam za primere začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah. »Do finančnega nadomestila bodo upravičene vse občine ob državni meji, kjer je bil v preteklem koledarskem letu vsaj del leta z odlokom uveden začasni notranji nadzor,« je pojasnila državna sekretarka.

Pri izračunu višine finančnega nadomestila se bo po njenih navedbah upoštevalo število nedovoljenih vstopov tujcev v državo na območju občine, dolžina državne meje na območju občine, število stalnih prebivalcev in število mejnih prehodov na območju občine, v kateri je začasno znova uveden nadzor.

Ob tem bi z novelo nadgradili nekatere določbe na področju opravljanja policijskih nalog in pooblastil za zagotovitev učinkovitejšega dela policije pri izvajanju določb zakona. Prav tako bi z njo določili tudi obveznost slovenskih državljanov, da za vstop ali zapustitev Slovenije potrebujejo veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list, sicer je predvidena globa. S tem se izenačuje slovenske državljane z ostalimi državljani EU, je navedla Dobrin.

Območja ob reki Dragonji v krajinskem parku Sečoveljske Soline. FOTO: Uroš Hočevar

Vida Čadonič Špelič (NSi) je izpostavila varnostno situacijo in ocenila, da nova metodologija občinam ne prinaša povračila stroškov, ki tam nastanejo zaradi migracij. Pomisleke glede nove ureditve imajo tudi v SDS, kjer bi ohranili sedanjo ureditev glede finančnega nadomestila obmejnim občinam.

Po novem bi šlo namreč za začasen ukrep, ki bi občini pripadel v času začasne ponovne uvedbe nadzora na meji, po njegovi ukinitvi pa ne več, tudi ne v primeru povečanega nadzora meje, je pojasnil Andrej Kosi (SDS). Ob tem je opozoril, da se je obseg sredstev za ta namen v zadnjih letih že tako zmanjšal. Želijo si, da bi obseg sredstev v ta namen ostal vsaj na sedanji ravni, kajti dejansko je »pritisk na meje zelo velik«.

Ker Slovenija nima več zunanje meje EU, občine ne bi bile več upravičene do finančne pomoči, če ne bi prišlo do sprejetja te novele, je poudaril Branko Zlobko (Svoboda). Bo pa po njegovih besedah novi sistem bolj pravičen, saj bo »več sredstev dobila tista občina, kjer so bolj obremenjeni z migracijskimi tokovi«.

Kosija je zanimalo tudi, zakaj je predviden tako dolg, in sicer petletni rok, za določitev območij mejnih strateških točk. Direktorica direktorata za logistiko na notranjem ministrstvu Nika Lošić Ošlak je pojasnila, da je veliko nepremičnin, infrastrukture, ki predstavljajo veliko stroškovno in organizacijsko obremenitev. Za vsako posamezno strateško mejno točko bo tako treba zadeve na tem področju urediti, pregledati zemljiškoknjižno stanje, urediti omejitve lastninskih pravic, potrebne parcelacije, ipd. Je pa petletno obdobje po njenih besedah maksimalni rok in bo morda do določitve prišlo že prej.

Odbor v nadaljevanju dopolnil SDS ni sprejel, je pa potrdil nekaj dopolnil koalicije, ki sledijo mnenju parlamentarne zakonodajnopravne službe.