Mateja Čalušić dobila zeleno luč odbora

Njena predstavitev je bila ustrezna za devet od 15 poslancev. Bogovič: Pri kandidatki za kmetijsko ministrico ne opažam potrebnih kvalitet.

Galerija

Mateja Čalušić je poslanka Gibanja Svoboda, po izobrazbi pa diplomirana inženirka agronomije. FOTO: Črt Piksi/Delo

Polona Malovrh

10. 1. 2024 | 14:00

10. 1. 2024 | 18:03

15:12

A+A-

Pred odborom državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na 26. nujni seji predstavila kandidatka za bodočo kmetijsko ministrico iz kvote Gibanja Svobode Mateja Čalušić. Državni zbor jo bo lahko predvidoma že v petek imenoval na čelo kmetijskega ministrstva. Predstavitev Čalušićeve je bila ustrezna za devet od 15 poslancev.

Spomnimo: v preteklih dneh je najava kandidature Mateje Čalušić, inženirke agronomije in hortikulture ter kvalificirane svetovalke s področja varstva kmetijskih rastlin, dvignila veliko prahu. Razlog je v uradnem navajanju njene izobrazbe.

Čalušićeva je končala visokošolski strokovni študijski program prve stopnje, na straneh državnega zbora pa so navajali, da je zaključila univerzitetno izobrazbo. Da je bila napačna izobrazba Čalušićeve navedena že na predlogu kandidatne liste Svobode na parlamentarnih volitvah, je potrdila tudi Državna volilna komisija. »Krivdo« za »administrativo napako« so prevzeli v stranki premiera Roberta Goloba.

Če Čalušićevi danes predstavitev uspe, bo na čelu kmetijskega resorja zamenjala predhodnico Ireno Šinko, ki so jo razrešili zaradi nesoglasij s premierom okrog uprave za varno hrano, oziroma obrambnega ministra Marjana Šarca, ki je ministrstvo vodil le začasno.

Franc Bogovič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Nekdanji minister za kmetijstvo v obdobju 2012–2013 Franc Bogovič, poslanec evropskega parlamenta v skupini Evropske ljudske stranke, je o kandidaturi Čalušićeve za Delo dejal: »Osebno sem prepričan, da je formalna izobrazba (kandidata za) ministra vsekakor pomemben element pri opravljanju funkcije in strokovnem poznavanju resorja, ni pa ključna. Vprašanje visokošolske ali univerzitetne izobrazbe kandidatke za ministrico se mi zdi drugotnega pomena – o posredovanju zavajajočih informacij DVK naj sodi javnost sama. Bistveno bolj pomembno je strokovno poznavanje kmetijskega resorja in agroživilskega sistema, poznavanje aktualne problematike v kmetijstvu, podrobno poznavanje skupne kmetijske politike EU in navsezadnje delovne in tudi kakšne vodstvene izkušnje z delom v kmetijsko-živilskem sektorju.

Poleg tega mora kandidat za kateregakoli ministra imeti vsaj neke operativne izkušnje iz resorja, katerega prevzema, ter določeno politično 'težo', da se zna politično pozicionirati. Vse to je ministru v veliko pomoč pri usmerjanju dela ministrstva in organov v njegovi sestavi, uveljavljanju prioritet ministrstva ter tudi v okviru sodelovanja tako s preostalimi resorji kot drugimi deležniki.

Žal pri kandidatki za kmetijsko ministrico Mateji Čalušić ne opažam veliko izmed zgoraj navedenih lastnosti. Tudi njeno dosedanje delo v funkciji poslanke DZ RS, ko je v prvih vrstah podpirala novelo zakona o zaščiti živali in sporno novelo zakona o KGZS, ni dobra popotnica za opravljanje ministrske funkcije. Glede na to, da imajo pod Golobovo vlado določene vplivnice in okoljske aktivistke večji vpliv na slovensko kmetijstvo kot katerikoli pristojni minister – bivša ministrica Irena Šinko je zaradi neposlušnosti namreč odletela –, se bojim, da bo nova ministrica le orodje za legitimizacijo vpliva prej navedenih. Upam le lahko, da me s svojimi dejanji prepriča v nasprotno in da se bo obdala z ljudmi, ki poznajo kmetijski sektor in si bodo prizadevali za večjo prehransko suverenost Slovenije, obdelano zemljo in poseljeno podeželje.

Nikakor pa si ne želim, da bi bila pod vplivom posameznic, ki so odigrale ključno vlogo pri brutalnem in protizakonitem odvzemu goveda na kmetiji v bližini Krškega. Stanje v slovenskem kmetijstvu in njegovi izzivi so namreč preveliki, da bi odgovornost za ta resor lahko prepuščali političnim in okoljskim aktivistom, ki kmetije niti od blizu niso videli, kaj šele se postavili v kožo kmeta ali kmetice, ki sta najbolj odgovorna za to, da imamo kaj na naših krožnikih. Upam tudi, da bo vlada kot celota pokazala pozitiven odnos do kmetijstva in pomena prehranske varnosti države, saj je bilo doslej predlaganih veliko ukrepov, ki poslabšujejo položaj kmetijstva, ogrožajo prehransko samopreskrbo in nikakor ne predstavljajo perspektive za mlade kmete, na katerih sloni prihodnost pridelave hrane v Sloveniji.«

Posula se je s pepelom

»Ves čas sem ostala zavezana slovenskemu kmetijstvu,« je v uvodu v predstavitev dejala Čalušićeva. »Tudi ob nastopu poslanskega mandata sem si prizadevala za dobrobit slovenskega kmetijstva,« je dodala.

Kot je zagotovila, se glede izobrazbe ni lažno predstavljala. Tudi v pristopni izjavi je pravilno navedla svojo izobrazbo, prav tako v kandidaturi za ministrico, ki jo je v DZ poslal premier.

»Priznam, morala bi natančno pregledati vse svoje podatke,« se je še posula s pepelom in se opravičila za površnost.

Vizijo razvoja kmetijske politike je začela z gozdarstvom. Vanj je treba vstopati z modernizacijo delovnih procesov, je dejala, in z manj administracije.

Prehransko varnost bomo zagotovili z več rastlinske pridelave hrane, je med drugim omenila v kontekstu prehranske samooskrbe. Samooskrba na področju zelenjava je po njenih besedah »naša rak rana«.

O živinoreji, kot najbolj obsežni panogi slovenskega kmetijstva, pa: »Trajnostni razvoj živinoreje, ki poudarja dobrobit živali, je nujen.«

Področje sadjarstva je treba tehnološko posodobiti in v zvezi z njim urediti tudi vprašanja sezonskih delavcev.

Dotaknila se je tudi ribištva, kjer je po njenem med drugim treba ohraniti delovna mesta.

Bolj ceniti poklic kmeta

Slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic je po besedah Čalušićeve eden ključnih razlogov za nezadosten razvoj domačega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi samega kmetijstva. Kmetijstvo in prehransko varnost razume kot temelj obstoja vsake države.

Poziv sindikata kmetov Slovenije

Popoldne se je z izjavo za javnost oglasil Sindikat kmetov Slovenije. V njej izraža »globoko zaskrbljenost nad trenutnim načinom dela vlade republike Slovenije«. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kot ključni družbeni in gospodarski sektorji, so že skoraj pol leta brez ustreznega vodstva na čelu ministrstva, opozarjajo: »To pomanjkanje vodstva pomeni, da so naši sektorji prepuščeni neusklajenim odločitvam državnih uradnikov, kar ima resne posledice za slovenske kmete.«

»Sindikat kmetov Slovenije zahteva takojšnje imenovanje odgovorne ministrice, ki bo prevzela vodenje kmetijskega ministrstva ter zagotovila učinkovito reševanje izzivov, s katerimi se soočajo slovenski kmetje,« pozivajo in poudarjajo, da slovenski kmetje še vedno čakajo na odgovore na protestne zahteve iz lanskega aprila. Pogajanja so zaradi menjave ministrske ekipe zastala, zaradi česar se po njihovem razmere v kmetijstvu vsak dan slabšajo. Zato zahtevajo nemoteno nadaljevanje pogajanj o protestnih zahtevah, saj da so ti odgovori ključni za izboljšanje položaja slovenskih kmetov.

V primeru, da določevalci ne bodo vzeli resno naših skrbi in zahtev ter ne bodo konkretno ukrepali za izboljšanje položaja kmetov, bo Sindikat kmetov Slovenije skupaj s kmetijskimi stanovskimi organizacijami prisiljen organizirati nove pritiske na odločevalce. Slovenski kmetje zaslužijo pravično obravnavo in ustrezen odziv na svoje težave, so še zapisali in vladi sporočili, da »bodo vztrajali in se borili za pravičnost ter dobrobit slovenskega kmetijstva«.

Država mora biti zgled pri nakupu slovenskih agroživilskih proizvodov, je prepričana.

Glede ravnanja z živalmi je poudarila, da je »veliko prostora in načinov«, kako ozavestiti našo družbo za odgovorno ravnanje z živalmi. Odvračilne sankcije in izobraževanje lastnikov ter učinkovit nadzor pri tem igrajo pomembno vlogo, je dejala: »Zato je pomembno zakon spraviti k življenju, pričeti izvajati novelo v celoti ter razmisliti tudi o preventivni dejavnosti.«

Poklic kmeta in kmetice mora v Sloveniji postati bolj cenjen, meni Čalušićeva, slovenske kmetije pa je nujno pomladiti.

Za večjo konkurenčnost in trajnost sektorja so po njenem mnenju bistveni strukturne spremembe, večja vlaganja v investicije in razvoj ter tesno sodelovanje med pridelovalci, strokovnjaki in politiko. Kot ministrica bi si želela lotiti tudi pogovorov o zakonodajnih spremembah na področju lokalne hrane in lokalnih trgov ter pri promociji izdelkov z njih.

Vprašanja kandidatki

Tomaž Lisec, poslanec SDS, je, rekoč, da z lepimi besedami težav ni mogoče reševati, Čalušićevi prvi zastavil vprašanja: »Kako ocenjujete delo predhodnice in kakšna, menite, bo vaša politična moč znotraj vladne garniture? Kako si predstavljate sodelovanje z različnimi deležniki na področju kmetijstva?« Zanimalo ga je tudi, kje vidi rešitve za slovensko vinogradništvo, kako bo pomagala prašičerejcem in kako bo preprečila pojav afriške prašičje kuge. »Upam, da ne boste nadaljevali misije, kot so si jo zadali nekateri, postopnega uničevanja slovenske živinoreje tako na področju mlekarstva kot pridelave mesa,« je navrgel in vprašal, ali bo podpornica slovenskih živinorejcev ali nevladnikov. Zanimalo ga je tudi, kako se bo spopadla s skupno kmetijsko politiko (SKP).

Borut Sajovic iz Svobode je Čalušićevo kot »poznavalko fitofarmacevtskih sredstev« pobaral tudi o njihovi uporabi v kmetijstvu.

Čalušićeva »zelo spoštuje« svojo predhodnico Šinko, je povedala kolegu Liscu, o svoji politični moči pa dejala, da bo odraz »skupnega konsenza«, ne zgolj njene osebne moči. Glede SKP se bo trudila, da bo Slovenija vedno aktivno sodelovala pri njej in maksimalno črpala sredstva, ki bodo na voljo. Da bo v vinogradništvu in v varstvu rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi še veliko dela, se kandidatka zaveda. »Hitra, učinkovita finančna podpora« so njene želje, prav tako debirokratizacija kmetijskega področja.

Na področju prašičereje bo treba okrepiti predvsem konkurenčnost, meni Čalušićeva.

Kako bo Čalušićeva postopala glede »sage« v Krškem?

Alenka Helbl iz SDS je Čalušićevi v zvezi z napačnimi uradnimi navajanji izobrazbe očitala sprenevedanje, njene napake pa pričakuje tudi v prihodnje, v primeru potrditve ministrskega mandata, saj jih najbrž ni »kar odnesla kraška burja«.

Helblovo je zanimalo še, kako se bo Čalušićeva lotila neustavne spremembe zakona o zaščiti živali in kako bo postopala, da inšpekcijam zaradi »sage s kravami v Krškem« povrne zaupanje kmetov in državljanov. »Bo ukinila kmetijsko svetovalno službo in jo prenesla na ministrstvo?« je vprašala in kandidatko spomnila, da je bila prvopodpisana tudi pod zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, tem »braniku slovenskega kmetijstva«.

Sajovic je kandidatko branil, češ da bodo o (ne)ustavnosti govorili, ko bo o tem odločalo ustavno sodišče, ne takrat, ko bo treba diskreditirati kandidatko za ministrico. Poleg tega kandidatka tudi ni kriva za napako o izobrazbi, je dejal, in si s tem prislužil, da mu je Vida Čadonič Špelič, predsedujoča odboru DZ za kmetijstvo, vzela besedo.

Sama Čalušićeva debate o izobrazbi ni želela nadaljevati in znova poudarila, da je njena vest čista. Glede zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici jo je zanimalo, kaj konkretno je tisto, na osnovi česar lahko kdo sklepa, da se želi zbornico uničiti.

O odvzemu govedi je dejala, da se v inšpekcijskih postopkih »napake dogajajo, so se in se še bodo«, pristojnosti nad delom inšpektorjev pa da ministri nimajo. Konkretnega postopka ni želela komentirati. Tudi težnje o ukinitvi javne svetovalne službe kot »podaljšane roke ministrstva« je zanikala.

Na odboru je bilo ponovno slišati, da tako zahteven resor, kot je kmetijski, potrebuje, da ga vodi »minister z avtoriteto in integriteto« in da so vsi ministri doslej obljubljali »med in mleko«, ko se narava s kmeti poigra, pa podpore od nikjer. Kopica očitkov je šla tudi na rovaš »Golobove« košarice živil s kruhom po 0,19 evra. Ali bo Čalušićeva morda ukinila ta primerjalnik živil?

Kot obljublja, bo košarico uredila, če se pokažejo pomanjkljivosti, verjame pa tudi v »velik izziv« - v povrnitev škode kmetom zaradi divjadi.

Dober je bil po njenem vsak minister doslej, ki je naredil kar koli dobrega za kmeta.

Na kmetijskem ministrstvu v zadnjih dneh ukinili sektor za kmetijstvo

»Ali je kandidatka s tem seznanjena?« je zanimalo Vido Čadonič Špelič. Kako pa bo s kadri na ministrstvu v prihodnje? Kdo ostaja in kdo odhaja?

O konkretnih kadrovskih spremembah na kmetijskem ministrstvu Čalušićeva doslej ni razmišljala, to ni njena prioriteta, je dejala, sploh, kadar ljudje dobro opravljajo svoje delo. »Sekretarja na ministrstvu ostajata,« je zagotovila.

O usodi javne svetovalne službe se bo natančneje odločalo v prihodnje, je dejala, za zdaj težko karkoli komentira tudi o notranji sistemizaciji uprave za varno hrano, za reorganizacijo na kmetijskem ministrstvu – ukinitvi sektorja za kmetijstvo - pa je slišala, a ne ve, ali je zadeva šla v »primerno strokovno smer«.