Prebili smo mejo sto tisoč okuženih, a to ni dovolj

Ljubljana – Slovenija je z 2107 novo odkritimi okuženimi v boju proti covidu-19 dosegla nov mejnik: prebila je mejo 100.000 potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom. A dejansko okuženih je po oceni dr. Matjaža Leskovarja, višjega znanstvenega sodelavca Instituta Jožef Stefan, približno štirikrat toliko, pa vendar še zmeraj nekajkrat premalo, da bi prekuženost zaustavila epidemijo.

Mejnik 100.373 okuženih je izjemno breme za zdravstvo ter za celotno družbo, pravi profesor biokemije in molekularne biologije na Univerzi v Ljubljani dr. Roman Jerala: »Vsi se zavedamo, da gre za življenja.« Epidemija, dodaja, se preprosto širi, ker so okuženi in potencialno okuženi še vedno v stikih z drugimi, pogosto žal brez mask in upoštevanja razdalje.



Večina prebolevnikov je do neke mere zaščitena, opozarja dr. Jerala, vendar tega brez analize protiteles ni mogoče ugotoviti; enako velja za trajanje zaščite. Tudi izključitev sposobnosti prenašanja virusa lahko določimo samo z analizo virusne RNK, svari: »Pri nekaterih kužnost traja nekaj dni, pri drugih tudi dva tedna.« Zato je smiselno, da se cepijo tudi prebolevniki: »Cepivo zagotavlja precej uniformen in visok imunski odziv, medtem ko je pri prebolevnikih titer protiteles odvisen od poteka bolezni in brez analize protiteles tega ne moremo ugotoviti.«



Na vprašanje, ali je smiselno cepiti tiste, ki so ta trenutek okuženi, dr. Jerala odgovarja, da jim »ne bi škodilo, ni pa smiselno«, ker po okužbi cepivo ne zaščiti več pred nastankom bolezni; da se razvije zaščita, traja približno dva tedna.

Dejansko okuženih je štirikrat več

Najbolj kritične skupnosti z več kot 30 odstotki okuženih so bili domovi za starejše. »To število se zdaj stabilizira, kar je delno posledica večjega obsega testiranj, delno pa tudi manjšanja števila dovzetnih pacientov, kar bi nas moralo najbolj skrbeti,« opozarja Jerala. Široka uporaba hitrih testov lahko pomembno prispeva k omejevanju okužb, dodaja, a ni dovolj »ena akcija, temveč redno in pogosto testiranje, pa čeprav s testi, ki niso stoodstotno zanesljivi«. Sicer pa se dr. Jerala boji pomembnega povečanja bolezni januarja, po praznikih.



Medtem ko je bilo v prvem valu okuženih približno dvanajstkrat toliko ljudi, kot je bilo potrjeno okuženih, jih je v drugem valu – tako dr. Leskovar - zaradi bolj obsežnega testiranja le približno štirikrat toliko: »To pomeni, da je ocenjeno število vseh do sedaj okuženih okrog 400.000, kar je približno petina vseh prebivalcev Slovenije.« Po optimistični predpostavki, da je imunost po okužbi dolgotrajna, je po njegovem za covid »še vedno dovzetnih štiri petine prebivalcev, kar še naprej omogoča hitro širjenje virusa.«

Širjenje okužb v januar moramo preprečiti

Kaj lahko torej pričakujemo po sprostitvi ukrepov in ponovnem lockdownu, po 23. decembru? Kot meni Leskovar, nam je z izvajanjem strogih ukrepov uspelo ustaviti hitro rast epidemije, žal pa ne tudi obrniti krivulj, tako da »že dober mesec stopicamo na mestu, bolnišnice pa ves ta čas obratujejo na meji«.



Stopnjevanje epidemije januarja in februarja, ki veljata za tradicionalno najslabša meseca glede respiratornih obolenj, pravi Leskovar, je zato treba nujno preprečiti: »Žal trenutno nič ne kaže, da bi drugi val uspeli zmanjšati, kaj šele ustaviti. Ker bolnišnice že zdaj obratujejo na meji zmogljivosti, si ne smemo privoščiti naraščanja epidemije,« poziva in dodaja, da se epidemijo najučinkoviteje obvladuje z epidemiološkim poizvedovanjem in karanteno za rizične stike. Žal, ugotavlja, pri tako obsežni epidemiji to ni mogoče, zato računa na množična testiranja, s katerimi bomo uspeli odkriti bistveno več pozitivnih kot doslej.