Pravne dileme okoli koprskega parka

Razpis referenduma za koprski Centralni park – za katerega je nekdanji župan Boris Popovič zbral zadostno število podpisov – bo najprej obravnaval občinski svet, nato pa bo o zadržanju izvedbe spet odločalo ustavno sodišče, je naslednje korake koprske občinske uprave pojasnil koprski občinski svetnik Janez Starman, ki naj bi postal tudi novi podžupan. Sam je prepričan, da tudi v primeru, če bi referendum uspel, tega parka ne bo mogoče urediti.

Koprska občina se je v zvezi z referendumsko pobudo Borisa Popoviča, sicer občinskega svetnika, že obrnila na ustavno sodišče, a je bila zavrnjena, saj zbiranje podpisov ni bilo dokončano. Popovič si prizadeva, da bi z referendumom izničili pred meseci sprejeti odlok koprskega občinskega sveta za razveljavitev statusa parkovnih površin na območju Toncityja, ki so med Ferrarsko, Ankaransko in Kolodvorsko cesto. Prostorski akt, s katerim so na zasebnem zemljišču razglasili park, pa je sprejel občinski svet pred tremi leti, še v Popovičevem mandatu. Zemljišče je v bližini koprskih trgovskih središč in se razteza na več kot šestih hektarih površin. Mandarić je tedanjo odločitev koprskega občinskega sveta razumel kot maščevalno gesto Popoviča, s katerim sta prišla navzkriž zaradi koprskega nogometnega kluba.
 

Park in gradbeno dovoljenje hkrati

»Občinski svet je pred tremi leti sprejel sporen akt, ki so ga lastniki zemljišč izpodbijali tako na upravnem kot na ustavnem sodišču,« pojasnjuje Janez Starman. Občinski svet v novi sestavi je po njegovih besedah le ponovno vzpostavil legalno stanje. Poudaril je, da so investitorji za to območje pridobili gradbena dovoljenja, ki so še vedno veljavna. Občinski svet je tudi potrdil dogovor koprskega župana Aleša Bržana z lastniki zemljišč, da bi spremenili gradbeni projekt, ki je predvideval močno strnjeno gradnjo, in ga prilagodili sodobnejšim smernicam. »Če bi bila referendumska pobuda uspešna, bi bila edina posledica ta, da bi imeli na papirju park, hkrati pa veljavno dovoljenje za gradnjo po prvotnem projektu. Občina pa bi postala tarča odškodninskih tožb,« je opozoril. Eden od lastnikov zemljišč Aco Kabanica, ki je odkupil del parcel od poslovneža Milana Mandarića, je ocenil, da bi lahko v primeru uspelega referenduma zahtevali celo 18 milijonov evrov odškodnine. Poleg Mandarića in Kabanice pa ima del tamkajšnjih zemljišč v lasti tudi družba Pro-rem v stečaju, ki spada v skupino NLB. »Mogoče je tudi, da bosta še pred razpisom referenduma ustavno in upravno sodišče prišli na dan z razsodbo glede zakonitosti ustanovitve koprskega parka na zasebnem zemljišču. V podobnem primeru kranjske in blejske občine je to že zavrnilo,« je omenil Starman.
 

Občinski odkup ni predviden

Boris Popovič zagotavlja, da bi občina to zemljišče lahko odkupila ali pa skupaj s sedanjimi lastniki sodelovala v javno-zasebnem partnerstvu, kjer bi ob obširnem parku – ta bi prek Toncityja povezoval Škocjanski zatok in staro mestno jedro – lahko zgradili stolpnico. »Če je imela prejšnja občinska oblast take načrte, zakaj sama ni odkupila zemljišča in šele nato sprejela prostorski akt o parku,« pa se ob tem sprašuje Starman. Trenutna občinska uprava se k odkupu tega zemljišča za zdaj ne nagiba.