Raven javne razprave v Sloveniji ni primerna za civilizirane družbe

Delegacija odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki jo vodi Sophie in 't Veld, je ob koncu obiska v naši državi stopila tudi pred novinarje. Delegacija je v naši državi preverjala delovanje pravne države.

V zadnjih dneh se je sestala s predstavniki nevladnih organizacij, medijev ter drugih uradnih institucij, med njimi z vrhovno državno tožilko, s pooblaščenko za varstvo podatkov, z uradniki s pravosodnega ministrstva in s predsedniki ustavnega ter računskega sodišča in protikorupcijske komisije. Danes so se sešli še z varuhom človekovih pravic in s predsednikoma državnega zbora ter državnega sveta.

»Resnično smo poskušali dobiti tako široko sliko, kot je le mogoče,« je dejala na novinarski konferenci v Ljubljani. Želeli so se srečati tudi s premierjem Janezom Janšo in nekaterimi ministri, a da žal niso bili dosegljivi. Vodja misije upa, da bo priložnost za pogovor kdaj v prihodnosti, ker bi bilo zelo pomembno slišati njihova stališča.

Evropska komisija: V Evropi ni prostora za antisemitizem

Skrbi jih ton javne razprave v Sloveniji

»Najbolj nas skrbi ton javne razprave v Sloveniji. Člani vlade se spuščajo v neprimerne razprave za civilizirano družbo. Raven javne razprave v Sloveniji ni primerna. Tovrstne razprave povzročijo nezaupanje v javne institucije. Skrbi nas tudi odločitev o zadržanih sredstvih, ki jo je treba izpodbijati na sodišču, še posebej imamo v mislih STA, kar bi bilo treba rešiti čim prej,« je dejala.

Člani komisije so zaskrbljeni tudi zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev in zaradi zamude pri imenovanju drugih tožilcev v Sloveniji.

Kljub temu je poudarila, da institucije v Sloveniji delajo dobro. »To je bila naša prva ugotovitev – institucije v Sloveniji delajo dobro. Toda veliko je vzrokov za zaskrbljenost, predvsem kako narašča pritisk na ustanove in medije, kar lahko privede do vsesplošnega nezaupanja in to povzroča vse večjo šibkost ustanov.«

Tuji mediji obširno o diplomatskem sporu Janša-Rutte

Kot da je Slovenija razdeljena na dva tabora

Poudarila je še eno skrb. »Predvsem nas skrbi polarizacija, kot da je Slovenija razdeljena na dva tabora, toda Slovenija je samo ena. Ljudje si nismo vedno všeč in imamo različne poglede, toda slovenska razdvojenost je skrb vzbujajoča. Takšen ton pogovora ni nedolžen, saj povzroči erozijo zaupanja v javne institucije in lahko se zgodijo celo napadi. Resda še nismo tam, ampak to se lahko zgodi.«

Zavrnila je očitke, da se je komisija srečevala samo s kritiki vlade. Poudarila je, da je predsednik vlade Janez Janša sam zavrnil pogovor, enako velja za ministre.

Za zaplet na kulturnem ministrstvu je razkrila, da so želeli predstavniki ministrstva, da se njihovo srečanje snema, toda komisija je to zavrnila, saj njihovih pogovor nikoli ne snemajo, saj gre za sestanke in sodbe. »Tako pač delamo kot skupina, saj večina srečanj poteka za zaprtimi vrati. Rekli smo ne, ker ne želimo delati izjem. Sestankov ne snemamo, ampak samo delamo zapiske. To ne bi smela biti ovira za srečanje,« je dejala jasno.

Janša sledil Olaju, ki je objavil neresnično fotografijo

Slovenija je samo ena

Vprašali so jo tudi, kaj si misli o zadnjih izpadih premiera Janše na twitterju. Odgovorila je, da se v vsebino zapisanega ne bo vtikala, ampak da se moramo vsi zavedati svoje odgovornosti. »Če si na oblasti, je tvoja odgovornost tudi ton razprave. Takšen posameznik se mora truditi, da je zaupanje v javne institucije čim večje. In če napade posameznika, to stori s pozicije moči,« je rekla.

Prav tako je poudarila, da je neprimeren vsak napad na novinarja ali medijsko hišo, ne glede na to, za kaj se posamezen novinar zavzema. »Ponavljam – zame je Slovenija samo ena, zato je vsak napad na novinarje enako skrb vzbujajoč,« je odgovorila.

Poudarila je, da po obisku Slovenije ne bodo podali nobene sodbe, ampak bodo še naprej spremljali dogajanje. »Vrnili se bomo v Bruselj in začeli pisati poročilo, zato so sedanje besede preliminarne,« je rekla. »Mislim, da imamo dovolj razlogov, da spremljanje Slovenije nadaljujemo, nikakor pa to ne pomeni, da bomo zdaj podali kakšno obsodbo. Ne, mi enake misije izvajamo tudi v drugje, denimo v Belgiji, Španiji.«

Kot je še dodala v odgovoru na novinarsko vprašanje, so govorili tudi o t. i. push-backih na južni meji s Hrvaško. Na tem področju ostaja zaskrbljenost, je dejala, a dodala, da to ne spada v osnovni obseg njihove misije.