Pozivi za podaljšanje čakanja do konca leta

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlaga, da bi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo podaljšali za en mesec, in sicer do konca junija. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa pa ne bi le podaljšali, temveč delno tudi spremenili. Vlada o tem še ni odločila, predstavniki delodajalcev pa so prepričani, da bi morali državno pomoč s čakanjem na delo omogočiti vsaj še do konca tega leta.

Po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v četrtek v njihovih evidencah 76.074 iskalcev zaposlitve, kar kaže na ugoden trend zmanjševanja brezposelnosti. Da so statistike ob epidemičnih razmerah razmeroma spodbudne, je treba pripisati tudi interventnim ukrepom za trg dela. »Delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo je do zdaj omejilo rast brezposelnosti, a epidemiološke razmere, stanje na trgu dela, ki je vezano na okrevanje gospodarstva, in pozitivni odzivi delodajalcev kažejo na to, da je ukrep še vedno nujen,« je ob napovedi predloga za podaljšanje dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.



Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da bi bile predvidene finančne posledice za dodatni mesec v skupni višini 28 milijonov evrov in ob predpostavki, da bi bilo vključenih 40.000 delavcev in da država delodajalcu povrne povprečno 700 evrov na zaposlenega, ki je na začasnem čakanju.
 

Najzajetnejši del intervencijskih izdatkov

Za čakanje na delo je država prek zavoda za zaposlovanje do zdaj namenila 522,3 milijona evrov, za 213.885 oseb zaposlenih pri 31.550 poslovnih subjektih; 4,7 odstotka med zadnjimi je nadomestilo prejelo v vseh mesecih. So se pa od marca 2020 do februarja, ko je začel veljati zadnji med sprejetimi PKP, spreminjali deleži in zneski, ki jih je pri čakanju prispevala država. Precej manj interesa so delodajalci do zdaj pokazali za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vanj je bilo od junija lani do marca letos vključenih 48.944 zaposlenih pri 9563 poslovnih subjektih (7,1 odstotka ves čas), kar je državo stalo dobrih 52,6 milijona evrov.



Eden od pomembnih vzrokov, zakaj se ni več delodajalcev odločalo za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, je bil tudi ta, da je bil ukrep precej okorno zastavljen in so bila, na primer, nadomestila določena v razmeroma nizki nominalni vrednosti. Ministrstvo bo predlagalo, da se za naprej uvede v novi, za delodajalce ugodnejši obliki, ki ne bi bila več v fiksnem znesku, temveč v odstotkih, pa tudi postopek izplačila bi bil hitrejši. Zavod za zaposlovanje je za vse interventne ukrepe (karantena, višja sila, začasno nadomestilo) do zdaj izplačal 619,3 milijona evrov.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da je podaljšanje ukrepa čakanja na delo glede na trenutne okoliščine in razmere v gospodarstvu nujno. »Zakonodaja omogoča podaljšanje do konca junija 2021 s sklepom vlade. Vlado pozivamo, da podaljšanje izvede pravočasno. Prav tako predlagamo, da se s PKP9 omogoči podaljšanje tega ukrepa do konca leta 2021, kar smo na GZS že predlagali vladi v naboru predlogov ukrepov za PKP9,« pravijo na GZS, kjer ocenjujejo, da je zdaj na čakanju na delo od 20.000 do 25.000 zaposlenih.