Poudarek bo na sožitju in prihodnosti

Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen bosta v soboto v Celovcu skupaj obeležila 100. obletnico koroškega plebiscita, ki jo vidita predvsem kot priložnost za spomin na »preteklost, ki združuje obe državi«.

To sta zapisala v skupni izjavi, ki je bila objavljena tri dni pred njunim srečanjem na avstrijskem Koroškem. Preteklosti v njej sicer nista namenila velike pozornosti, ampak sta se osredotočila predvsem na prihodnost in pozdravila »našo skupno Evropo, v kateri meje izgubljajo svoj pomen«.

Kot je razumeti organizatorje, bo skupna evropska prihodnost tudi fokus uradne obeležitve v Celovcu, na kateri bosta predsednika osrednja govornika. Članstvo v Evropski uniji je državljanom obeh držav po njunih besedah omogočilo izbiro, kje bodo živeli, študirali ali delali, medtem ko »odprava nadzora na notranjih mejah kot rezultat schengenskega pravnega reda teži k temu, da postajajo meje v vsakodnevnem življenju manj opazne«.



Pahor in Van der Bellen bosta poskušala z obeležitvijo dogodka, ki še danes močno zaznamuje koroške Slovence, pluti proti toku zgodovine in procesom razdvajanja, ki jim je tudi v sedanjosti priča Evropa. »Skupna udeležba prav tako dokazuje tesne sosedske odnose med Slovenijo in Avstrijo ter najino dobro osebno razumevanje, ki je plod želje po skupnem sodelovanju v evropskem duhu,« sta predsednika poudarila v izjavi.

Slovesnost, drugačna od prejšnjih

Odločitev za skupno udeležbo obeh predsednikov na slovesnosti v Celovcu je nastala med Pahorjevim obiskom na Dunaju junija lani ter v pogovorih s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, so sporočili iz urada predsednika republike.

Vsebina skupne izjave pritrjuje napovedim, da bo letošnja obeležitev drugačna od preteklih, in da bo v ospredju predvsem sožitje med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom. To naj bi bila tudi želja avstrijskih oblasti, ki bodo visoko obletnico po napovedih sicer izkoristile za enkratno povečanje finančnih sredstev za slovensko narodno skupnost, pa tudi za sistemsko ureditev njenega financiranja, kar je poleg vprašanja jezika že vrsto let glavni problem, s katerim se manjšina sooča.

Oba predsednika sta v izjavi pozdravila in podprla prizadevanja za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji in ustrezne določbe avstrijskega vladnega programa ter izrazila pričakovanje, »da se nekateri načrtovani ukrepi izvedejo čim prej«.