Posodobitev na tirih in v glavah

Ob prihodu vlaka, ki ob evropskem letu železnic povezuje Evropo, je Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, ob srečanju z Adino Vălean, evropsko komisarko za promet, poudaril pomen trajnostne mobilnosti in vlogo železnic, ki morajo postati hrbtenica povezav, saj lahko tako naredimo največ za okolje. Sodobna infrastruktura in vlaki so pogoj, da se bodo potniki vrnili na tire, minister pa je napovedal, da bo država naredila vse, da bo prevoz udoben in censko dostopen. Na kasnejši celodnevni mednarodni konferenci o tehnološkem posodabljanju železniškega prometa so med drugim govorili tudi o uvajanju enotnega sistema prodaje vozovnic, podobnega, kot ga poznajo v letalskem prometu.

Vlak Connecting Europe Express je pot začel 2. septembra v Lizboni in jo bo zaključil 7. oktobra v Parizu. Med potjo skozi 26 držav se bo vlak ustavil v sto mestih - trenutno je pri štiridesetih, pri nas se je ustavil še v Mariboru in Celju - in ozaveščal o prednostih železniškega prometa in izzivih, ki jih bo treba še premagati. V Ljubljani se je projektu simbolično pridružila tudi Irska, kamor vlak ne bo peljal. Adina Vălean je na slovesnosti po prihodu vlaka dejala, da ne gre samo za edinstven projekt povezovanja, temveč je vlak tudi živ laboratorij, ki kaže na napake in ovire, s katerimi se srečujejo v mestih.

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, je na slovesnosti ob zgodovinskih dejstvih, da so bile železnice simbol napredka in razvoja, poudaril, da so tudi sedaj vse številke na strani železnic. Slovenija pa v zadnjem desetletju poskuša pospešeno nadoknaditi zamujeno in da so cilji do leta 2050 - tudi ob pričakovani pomoči evropskih sredstev - ambiciozni. Ljubljanski podžupan Dejan Crnek pa je opozoril, da se je Ljubljana v zadnjih petnajstih letih zelo spremenila, da pa v glavnem mestu pogrešajo sodobno železniško postajo. Sedanja je bila sredi 19. stoletja res lepa, a sedaj ne ustreza več sodobnim zahtevam. Nekoč je bila na obrobju mesta, sedaj je v središču, zato je treba urediti tudi infrastrukturo - da vlaki sredi noči ne bodo budili Ljubljančanov.

Alpsko-zahodnobalkanski koridor

Enotirna proga med Divačo in Koprom je po besedah evropske koordinatorke za baltsko-jadranski koridor Anne Elisabet Jensen zadnje ozko grlo. Ljubljana pa je eno od najpomembnejših urbanih železniških vozlišč, zato je treba premostiti vse ovire v regionalnem in tranzitnem prometu. Medtem, ko je bil včeraj inavguriran nov alpsko-zahodnobalkanski koridor, je Jernej Vrtovec »priznal«, da imamo še vedno staro železniško infrastrukturo, ki pa jo Slovenija pospešeno obnavlja. Tako kot potniške vlake; minister bo ob 52 novih garniturah podprl nakupe še novih vlakov. Da Slovenija zmore posodobiti železniški promet je po ministrovih besedah dokazala, ko je prva v Evropi uvedla integrirane vozovnice za vožnjo v javnem potniškem prometu z avtobusi in vlaki, ki bodo od prihodnjega tedna (v omejeni uporabi, op. a.) v veljavi tudi v mestnem prometu v Ljubljani in Mariboru.

Ovira so različni sistemi

Ljubljansko dogajanje se je nato preselilo v Stekleno dvorano Slovenskih železnic, kjer je Peter Verlič, predsednik iniciative SEESARI (Združenje za spodbujanje raziskav in inovacij na področju železnic v Jugovzhodni Evropi) vodil mednarodno konferenco o zeleni in digitalni preobrazbi železniških koridorjev. Adina Vălean je v nagovoru poudarila, da so meje in različni sistemi še vedno ovira, zgled pa bi železničarji morali iskati v letalskem sektorju. Prav vzpostavitev enotnega sistema prodaje vozovnic Sepa, ki nastaja v okviru Seesarija, je bila ob tem, ko ugaša rezervacijski sistem EPA, ki so ga oblikovale nemške železnice DB skupaj s trinajstimi partnerji, pomembna tema konference, na kateri so sodelovali tudi François Davenne, generalni direktor Mednarodne železniške zveze UIC, Alberto Mazzola, izvršni direktor Skupnosti evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture CER in Carlo Borghini, izvršni direktor evropske železniške pobude za raziskave in inovacije Shift2Rail.

V nagovorih je bilo moč slišati, da je železniški promet desetkrat bolj energetsko učinkovit kot letalski promet, da je integracija izjemno pomembna in da je potrebna tudi transformacija v mišljenju, ne samo na tehnološki ravni, ki je sicer že v teku. Dr. Peter Verlič pa je ob robu konference poudaril, da potrebuje Zahodni Balkan širšo mrežo. Področje je v mreži povezav TEN-T prava bela lisa, večina koridorjev gre mimo, tokovi se prestavljajo, čeprav železniški operaterji, industrija in potniki povezave med srednjo in jugovzhodno Evropo še kako potrebujejo. (Pravzaprav gre za nekdanji X. koridor med Münchnom, Ljubljano, Beogradom in Istanbulom, ki je po razpadu Jugoslavije utonil v pozabo, delno vpada v prazen prostor povezava Beograd - Budimpešta, op. a.)

Na konferenci so govorili tudi o povsem konkretnih temah, o potniškem prometu, o tem, kaj se da narediti takoj, kako do mednarodnih vozovnic, o vzpostavljanju (obnavljanju, op. a.) regionalnih prog in drugih temah. In seveda. Železničarji v teh krajih računajo tudi na konkretno podporo EU, ne le deklarativno.