Umrl je Bojan Zabel, nekdanji dekan Pravne fakultete

Na Pravni fakulteti v Ljubljani so sporočili, da se je iztekla življenjska pot njihovega nekdanjega profesorja in dekana dr. Bojana Zabela. Leta 1999 je postal tudi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Rodil se je leta 1930 v Ljubljani. Ljudsko šolo je obiskoval v Celju in Ljubljani. V Ljubljani je obiskoval tudi klasično gimnazijo in leta 1949 maturiral. Nato je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani nadaljeval s študijem prava, kjer je leta 1955 diplomiral in leta 1964 tudi doktoriral.

Med letoma 1954 in 1955 je bil pripravnik na okrožnem sodišču v Ljubljani, od leta 1955 do leta 1956 pa sodnik okrajnega sodišča v Celju. Leta 1957 se je zaposlil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1977 postal redni profesor na Katedri za civilno pravo. Leta 1999 ga je rektor Univerze v Ljubljani imenoval za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, navajajo na portalu Pravne fakultete.

Ukvarjal se je z gospodarskim pravom, od predavanj predmetov Organizacija in upravljanje gospodarskih organizacij, Gospodarsko pravo – status, Statusne pogodbe delovnih organizacij, Mednarodno gospodarsko pravo, Gospodarskopravni posli, do izbranih poglavij obligacijskega prava, gospodarskega statusnega prava in konkurenčnega prava, sodeloval pa je tudi pri predmetih Kontrakti, Uvod v gospodarsko pravo, Pravo Evropske skupnosti, Obligacijsko pravo in Pravo vrednostnih papirjev.

Bil je dekan Pravne fakultete, član vrste komisij, predsednik statutarne komisije in predsednik Častnega sodišča GZS, član Pravnega sveta IS SRS in Zakonodajnopravne komisije Skupščine SRS, dolgoletni arbiter Zunanjetrgovinske arbitraže pri GZJ, član Sveta Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, član Sodnega sveta, predsednik Častnega sodišča Ljubljanske borze in član predsedstva Stalne arbitraže pri GZS. Iz senatov se ga kolegi spomnijo kot spoštovanega predsednika ali člana, avtorja utemeljenih in z znanstvenimi deli podkrepljenih osnutkov odločb.

Kot še navajajo na Pravni fakulteti, je ostal tudi po upokojitvi vitalen sogovornik in plodovit ustvarjalec. Spominjali se ga bodo kot dobrega in plemenitega človeka, ki je na svoji bogati znanstveni in akademski poti ustvaril pomemben pečat.