Poslancu Židanu opomin, ne pa izključitev

Morebitni poskus koalicije za odvzem mandata poslancu Gregorju Židanu lahko konča neuspešno. Prav vsak poslanski glas tako koaliciji kot opoziciji šteje, a glede na predlog sklepov za četrtkovo sejo mandatno-volilne komisije, v katerih je mogoče prebrati, da je Židan sicer kršil zakon o poslancih, saj o svoji trenerski dejavnosti v marcu ni obvestil pristojne komisije. A ker gre za športno dejavnost, ki sodi po oceni protikorupcijske komisije v okvir dovoljenih izjem, mu mandata ni mogoče odvzeti.

Predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak dopušča možnost, da bo morda kdo od članov na četrtkovi seji predlagal drugačen sklep in o njem bodo seveda glasovali. V komisiji ima koalicija 11 poslancev, sedem je opozicijskih, en član pa je poslanec manjšin, zato bi teoretično lahko prišlo do preglasovanja in predloga za odvzem mandata.



Gregor Židan je v svojem pojasnilu komisiji navedel, da je kot pomočnik glavnega trenerja slovenske reprezentance mladih nogometašev delal kot fizična oseba brezplačno. Povrnili naj bi mu le stroške, in sicer v obliki dnevnic ter potnih stroškov, kar je za 13 dni zneslo skoraj 1400 evrov neto. Denar mu je Nogometna zveza Slovenije izplačala na temelju računa, ki ga je izdalo Židanovo gostinsko podjetje. Tam ni zaposlen, dnevnice pa lahko dobijo le zaposleni. Poleg tega, je opozoril Hršak, je višina dnevnica določena precej nižje od zneska, ki ga je prejel Židan. »Verjetno se bo s tem ukvarjala finančna uprava,« je še napovedal.



Če je edini in dejanski namen sprejetja morebitnega sklepa o odvzemu mandata poslancu, da se spremeni sestava državnega zbora, ki bi omogočila sprejem neke odločitve, ki do tega trenutka ni bila mogoča (na primer razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča), se je po mnenju ustavnega pravnika Saša Zagorca, profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti, treba vprašati o (ne)dopustnosti takšnega namena. Zagorc močno dvomi, da bi ta odvzem poslanskega mandata prestal ustavno-sodno presojo. Odvzem mandata predstavlja poseg v pasivno volilno pravico, ki je človekova pravica, varovana tudi z ustavo. Po odvzemu mandata Janezu Janši je ustavno sodišče poudarilo, da ne obstaja sistem učinkovitega sodnega varstva v zvezi z odvzemom poslanskega mandata in državni zbor te neustavnosti še ni odpravil.

Kaj glede nezdružljivosti funkcij pravi protikorupcijska komisija

Zakon o poslancih v povezavi z nezdružljivostjo funkcij ne ureja opravljanja športne dejavnosti, v 12. členu pa napotuje na drug zakon, konkretno je to Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki za poklicne funkcionarje ureja nezdružljivost funkcij. Zakon navaja izjeme, v katerih je opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, dovoljeno, in sicer gre za pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem.

Funkcionarji morajo za opravljanje teh dejavnosti (vključno s športno dejavnostjo) pridobiti dovoljenje delodajalca (v primeru poslancev državni zbor), pri čemer pa jim v primeru športne dejavnosti o tem ni treba obveščati Komisije za preprečevanje korupcije. Načina opravljanja pridobitne dejavnosti zakon ne ureja niti ne predpisuje - torej ni nujno da gre za pogodbeno razmerje, bistvena je narava dejavnosti (pridobitna). Delodajalec lahko zaposlenemu zavrne vlogo za opravljanje dodatne dejavnosti, pri čemer mora takšno zavrnitev tudi ustrezno obrazložiti, pojasnjujejo na protikorupcijski komisiji.