V nadaljevanju preberite:

V drugem krogu dosedanjih predsedniških volitev je bila volilna udeležba praviloma nižja kot v prvem, razen leta 2007, ko smo imeli dokaj podobno situacijo kot letos, ko je v prvem krogu zmagal kandidat desnice Lojze Peterle, kandidat levice Danilo Türk pa ga je v drugem krogu gladko porazil.

Letos kaže na tesnejši rezultat med zmagovalcem prvega kroga Anžetom Logarjem in liberalno kandidatko Natašo Pirc Musar, ki računa na dodatno podporo levosredinskih glasov.

Logarju je v prvem krogu predsedniških volitev uspelo zbrati največji relativni delež glasov (33,95 odstotka) med vsemi desnimi kandidati, ki se jim je doslej uspelo uvrstiti v drugi krog. Članu SDS je tudi uspelo zbrati več glasov (293.878) kot stranki (279.897) na parlamentarnih volitvah.

Udeležba v prvem krogu predsedniških volitev je bila nekoliko nižja, kot so napovedovale ankete, ugotavlja Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon. »Doma so ostali volivci skoraj vseh kandidatov, vendar v večji meri volivci levosredinskih kandidatov. Spet se je potrdilo pravilo, da če je udeležba višja, pridobivajo levi kandidati, če je manjša, pa desni,« še dodaja. Sicer pa je v nasprotju s predsedniškimi volitvami v letih 2012 in 2017 letos volilna udeležba višja zaradi konteksta volilnega leta, meni Batagelj.