Ljubljanski klinični center (UKCL) je kot eden od 16 kardioloških centrov sodeloval v študiji o učinkovitosti treh aortnih zaklopk treh različnih proizvajalcev. V ugotovitvah, objavljenih v pomembni medicinski reviji Lancet, so potrdili, da so vse proučevane zaklopke kakovostne.

UKCL je v študiji sodeloval kot eden od štirih glavnih univerzitetnih kardioloških centrov, ki pacientom vstavlja vse tri zaklopke. Sodelovanje v tej študiji je »izjemen dosežek in priznanje za UKCL«, so poudarili sogovorniki na včerajšnji tiskovni konferenci.

Zdravljenje aortne zaklopke v ljubljanskem kliničnem centru brez odpiranja prsnega koša, tako imenovani program TAVI (Transcatheter Aortic Valve Implantation), dosega v mednarodnem merilu vrhunske rezultate. »Slovenija se po številu implantacij perkutane vstavitve aortnih zaklopk na milijon prebivalcev v letu 2022 uvršča na drugo mesto v EU, takoj za Nemčijo. To kaže na odlično oskrbo bolnikov tako pri odkrivanju bolezni kot pri zdravljenju,« je poudaril dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike.

Pri zdravljenju bolnikov z nizkim tveganjem si v UKC želijo, da vstavljena zaklopka deluje odlično, trajno, brez opisanih zapletov. Foto: UKC Ljubljana

V lanskem letu so izvedli 320 omenjenih posegov, letos jih je načrtovanih 380, skupaj pa so jih do zdaj opravili že skoraj dva tisoč. Na poseg je treba čakati do 30 dni.

Po tračnici do srca

Program perkutane vstavitve aortnih zaklopk TAVI je v UKC Ljubljana pod vodstvom dr. Matjaža Bunca – soavtorja omenjene študije, zaživel leta 2009, ko so 11. oktobra vstavili prvo zaklopko. »To je metoda, ki je primerna za posamezne bolnike, pri katerih noben drug način zdravljenja aortne zaklopke ni možen, in metoda, ki je enakovredna zlatemu standardu, to je kirurški zamenjavi aortne zaklopke pri bolnikih, ki so starejši od 75 let,« je pojasnila dr. Tadeja Kolar iz Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike.

Poseg brez odpiranja prsnega koša, potreben je le minimalni rez.  Foto: UKC Ljubljana

Bolnik potrebuje novo zaklopko, ko ima diagnosticirano aortno stenozo. »Aortna zaklopka je glavna zaklopka za pretok krvi po telesu, in če je zožena, se mora srce bolj potruditi za pretok krvi po telesu. Ko zaradi vse večje zožitve tudi ta trud ne zadošča več, pride do znakov slabe prekrvavitve, vrtoglavice, slabše zmogljivosti, v pljučih začne zastajati kri ... Ob napredujoči bolezni pride do motenj zavesti ...« je razloge za ukrepanje povzel Bunc. Pri starejših je opisano stanje eden pogostih razlogov za angino pektoris. »Zdaj, ko imamo dobro diagnostiko, lahko bistveno več odkrijemo. Pri pomembni aortni stenozi je smrtnost po šestih mesecih 50-odstotna, tako da dejansko starejši s posegom TAVI dobijo novo priložnost in se jim bistveno podaljša življenje,« je prednosti povzel Zlatko Fras. CT-slikanje pove, kakšne dimenzije ima bolnik na nivoju aortne zaklopke in kakšen pristop bo pri njem možen za implantacijo zaklopke. »Predpriprava je, da v srčno votlino vstavimo žico, ki nam pomaga, da kot po tračnici v srce pripeljemo zaklopko na pravo mesto,« poseg pojasnjuje Bunc.

Po posegu, ki brez predpriprav traja od 15 do 40 sekund, lahko bolnik povsem normalno živi.

V UKC Ljubljana pri kliničnem delu uporabljajo zaklopke: Edwards Sapien (WEdwards), Evopute Pro plus (Medtronic), MyVAL (Meril), Navitor (Abbott). Foto UKC Ljubljana

Kakšne pa so lahko pomanjkljivosti vstavljenih zaklopk? Manjše puščanje ob zaklopkah, število postavitev trajnih srčnih spodbujevalnikov po posegu, do tri odstotke možganskih kapi. Bolnike, ki so sodelovali v študiji, zdaj sledijo letno in jih bodo še 10 let, je pojasnil Luka Vitez s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike.

Priprava na menjavo aortne zaklopke. Foto Ukc

Smrtnost 2,3-odstotna

Bunc je odgovoril še, da študija ni nastala kot odgovor na zapis skupine Zdravstvo.si, kjer so primerjali podatke o smrtnosti po vstavitvi zaklopke v UKC Ljubljana in v MC Medicor. Zaradi tega zapisa je član omenjene skupine zdravnik dr. Marko Noč v UKC Ljubljana dobil tudi opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Kot je dejal Bunc, so zdaj objavljeno študijo začeli že mnogo pred omenjeno primerjavo na Zdravstvo.si. Bolnike so začeli vabiti oktobra lani, priprava študije pa se je začela leto prej (privolitve etičnih komisij, dovoljenja ...). »Govoriti o smrtnosti med različnimi institucijami je precej lahkotno. Treba je namreč pogledati, kakšna so ozadja bolnikov. UKC je zadnja linija zdravljenja bolnikov najrazličnejših težavnostnih stopenj: od takih z najvišjo možno stopnjo smrtnosti, pa do takih, kjer praktično ni tveganj za neugodne zaplete,« je sklenil Bunc in dodal, da je trenutna smrtnost na programu TAVI 2,3-odstotna (vključujoč celotno populacijo bolnikov).

Generalni direktor UKCL Marko Jug je poudaril, da so vrhunske zgodbe plod dela velikega števila strokovnjakov in multidisciplinarnega pristopa: »Da mi lahko to delamo, mora delovati sistem. Da deluje sistem, pa mora vsak v tem sistemu prevzeti odgovornost. V zadnjem času opažamo, da nekateri izvajalci predvsem iščejo poslovne priložnosti in ekskluzivne storitve, ki bi jih radi nudili ljudem, pri tem pa pozabljajo, kaj ljudje najbolj potrebujejo.«

Foto: UKC Ljubljana