Kje se bodo lomila koalicijska kopja?

Ljubljana – Koalicija pod vodstvom Janeza Janše je zaprisegla dan po razglasitvi epidemije in večina njenega delovanja je bila zato pričakovano namenjena zajezitvi širjenja novega koronavirusa ter omilitvi posledic za prebivalstvo in gospodarstvo v obliki treh protikoronskih zakonodajnih paketov. A da se bo koalicija poleg obvladovanja epidemije in njenih posledic lahko usmerila še v izpolnjevanje zastavljene koalicijske pogodbe, bo ključna tudi konsolidacija Desusa, kjer predsednica Aleksandra Pivec svojo bazo pravzaprav šele spoznava, in SMC, od koder so odšli dva poslanca in več nezadovoljnih članov.

Pritiski na trdnost koalicijskih strank in koalicije kot celote se bodo gotovo še povečali, ko se bo menda jeseni začelo sprejemanje njihovih ključnih projektov. Čeprav je na mizi koalicijskih prvakov že spisan osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu, med njimi ostajajo razhajanja, na kakšen način se bo vse državno premoženje upravljalo in koliko odstotkov se bo namenilo za katere namene. Demografski sklad, kakor ga vidijo v NSi, naj ne bi skrbel le za starejše in pokojnine, ampak naj bi spodbujal večjo rodnost in vračanje visokokvalificiranih Slovencev iz tujine. Morda pa bi se lahko celo, tako vsaj vidijo v SMC in Desusu, iz njega financirala še dolgotrajna oskrba.

NSi bi si želela uveljaviti tudi svoj program na področju zdravstva in poiskati vse razpoložljive vire, da bi zmanjšali čakalne vrste, a naj bi jim na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar z vrst Desusa, prižgali rdečo luč.



Razhajanja med NSi in Desusom je mogoče čutiti tudi pri ustanavljanju urada za demografijo, kjer NSi odpira vprašanje področja, ki naj bi ga ta sploh pokrival. Urad zgolj zato, da bo, ni rešitev, trdijo. Ob tem prvak NSi Matej Tonin vse glasneje opozarja, da so razmerja v državnem zboru med koalicijskimi poslanskimi skupinami porušena. SMC sta namreč zapustila dva poslanca, eden se je pridružil LMŠ, drugi SD. A prvak SMC Zdravko Počivalšek vztraja pri ohranitvi vseh štirih ministrskih položajev. »Vsak ima pravico do tega, da ima na to zgodbo svoj pogled. Mi vemo, zakaj smo se odločili za to vlado,« je še komentiral Počivalšek in dodal, da njihovi štirje ministri ne vodijo ministrstev zato, da bi se ukvarjali s promocijo, ampak bodo naredili vse za uresničitev ciljev iz koalicijske pogodbe.


 

Opozicija poziva k odstopu

Prvak SDS Janez Janša je – tako je napovedal še pred prevzemom mandata – opozicijske stranke povabil, naj pri načrtovanih spremembah nadaljujejo v nekakšnem »partnerstvu za razvoj«, a so ga vse, z izjemo SNS in obeh manjšinskih poslancev, zavrnile.

»Premier Janez Janša je z načinom vodenja in potezami vlade v kratkem času ponovno dokazal dvoje: prvič, da kljub spravljivim in umirjenim besedam pred prevzemom oblasti te spravljivosti in umirjenosti v resnici ne premore – dovolj je pogled na njegovo komunikacijo na twitterju –, in drugič, da je sicer sposoben organizator, ki pa te svoje sposobnosti uporablja na povsem napačen način – avtoritarno in agresivno vodenje in komuniciranje – in za partikularne cilje, v glavnem za interese SDS,« je ocenila vlado predsedujoča SD Tanja Fajon, ki ob tem dodaja, da so se zato vsi, v začetku morda dobri nameni vlade, izrodili v kaotično stanje.

Na ravnanje koalicije je opozicija tako dvakrat reagirala celo z interpelacijama – zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in notranjega Aleša Hojsa –, ki pa sta koalicijo prej povezali, kot vanje vnesli razkol. Njihova morda razglašena dejanja pa imajo skupen cilj. Z besedami, da je 100 dni vlade 100 dni razlogov za njen odstop, jih je najbolje povzel koordinator Levice Luka Mesec.

V SD, pa tudi LMŠ, Levici in SAB, ob prvih treh mesecih delovanja vlade tako opozarjajo na nerazčiščeno afero z nabavo zaščitne opreme, nejasna navodila glede epidemije, široko in neupravičeno politično kadrovanje, škodljive poteze v obliki pisem in zavajajočih informacij, nedelujoče ukrepe finančne pomoči gospodarstvu do populističnih potez v obliki turističnih bonov, ki zaradi nepremišljenosti najmanj prinesejo ravno pomoči najbolj potrebnim.