Odstopil celoten predsednikov odbor za podnebno politiko

​

20.05 Odstopil celoten predsednikov odbor za podnebno politiko

Vsi člani stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju so danes odstopili. Geograf in ekolog Dušan Plut je za STA pojasnil, da je ključni razlog za odstop Pahorjeva neodzivnost na omejitve, ki jih je nedavno sprejeta interventna zakonodaja postavila nevladnikom pri zaščiti narave in okolja. »Pričakovali smo, da bo posredoval, da bi status nevladnih organizacij v okviru interventne zakonodaje ostal vsaj takšen kot v preteklosti,« je dejal Plut. 

DZ je namreč v okviru protikoronske zakonodaje, ki jo je sprejemal s ciljem blažiti posledice epidemije covida-19, med drugim zaostril pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. S tem se je praktično izničil eden od zelo pomembnih demokratičnih mehanizmov, je opozoril Plut in dodal, da si česa takšnega Slovenija ne bi smela privoščiti tudi zato, ker je podpisnica mednarodnih podnebnih sporazumov.

Pahor je svoj stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko ustanovil novembra lani. Njegov cilj je, kot so takrat pojasnili v predsednikovem uradu, oblikovati stališča in priporočila, z njimi vplivati na odločevalce doma in v svetu ter z njimi seznanjati javnost. Za člane odbora so bili imenovani klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar, nevladnik Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus z ministrstva za okolje in prostor, samostojni raziskovalec in podnebni aktivist Rok Krajnc, geograf in ekolog Dušan Plut ter raziskovalka z Instituta Jožef Stefan Andreja Urbančič.

Borut Pahor je dejal, da razloge odbora razume a, da predsednik republike nima ustavne pravice zadržati podpisa ukaza o razglasitvi zakona. STA

19.40 Odbor EU parlamenta je pozval k takojšnji odpravi nadzora na notranjih mejah

Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je danes pozval k takojšnji odpravi nadzora na notranjih mejah ter ponovni vzpostavitvi schengenskega območja. Resolucijo, ki jo je popoldne sprejel odbor, je predlagala Tanja Fajon kot koordinatorka za schengen v Evropskem parlamentu, evroposlanci pa bodo o njej glasovali na plenarnem zasedanju med 17. in 19. junijem.»Ukrepi, ki so jih za zajezitev virusa sprejele države članice, so bili posebej v prvih tednih epidemije nesorazmerni, države so se odzvale egoistično, brez koordinacije in brez posvetovanja s sosedi. Ovirali so potovanja čezmejnim delavcem in zdravstvenemu osebju, pa tudi pretok nujnih dobrin, kot so bila zdravila in medicinska oprema,« je poudarila Fajon. Epidemija se trenutno umirja, države odpirajo meje. »Zdaj je pravi trenutek, da se s čimprejšnjo reformo schengenskih pravil bolje pripravimo za v prihodnje,« je poudarila Fajonova. Zapora meja v schengenskem območju bi namreč po njenem mnenju povzročila ne le gospodarsko, ampak tudi politično škodo. STA

19.25 Državna sekretarka trdi, da so navedbe kulturnikov neresnične

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na Twitterju zanikala trditve aktiva delavk in delavcev v kulturi, da ministrstvo ni aktivno sodelovalo v času pandemije novega koronavirusa. »Pri sestavi prvega in drugega protikoronskega paketa je bilo 'dobesedno pozvano', da ukrepa,« je sekretarka zapisala na družbenem omrežju.
S tem se je odzvala na sredin protest oziroma drugo akcijo za kulturo, ki je potekala na pobudo aktiva delavk in delavcev v kulturi. Kulturniki trdijo, da je »ministrstvo za kulturo svoja vrata pred kulturo zaprlo in ga besede na papirju ne dosežejo.«
S protestom so želeli opozoriti vlado na to, da mora prepoznati vrednost kulture in umetnosti, če naj ministrstvo za kulturo služi svojemu namenu. Zahtevajo sprejetje ukrepov, ki presegajo zgolj nujne socialne ukrepe, kot so jih sicer sprejele tudi nekatere druge države, ki imajo podoben bruto domači proizvod. STA

18.20 Hit odpira igralnice

V Hitu bodo v soboto spet odprli vrata dveh igralniško-zabaviščnih centrov in igralnega salona ob avstrijski meji. Odpirajo se igralnica in hotel Mond v Šentilju, igralnica in hotel Korona ter igralni salon Casinò Larix v Kranjski Gori. Kot so pudarili, pozdravljajo možnost prostega prehoda gostov iz Avstrije. N.Č.

17.18 Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA že skoraj 50 milijard dolarjev

Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA je aprila glede na marec narasel za 16,7 odstotka na 49,4 milijarde dolarjev. Izvoz je padel za 20,5 odstotka na 151,3 milijarde dolarjev, uvoz pa za 13,7 odstotka na 200,7 milijarde dolarjev. V primerjavi s prvimi štirimi meseci lani je primanjkljaj letos v enakem obdobju višji za 13 odstotkov. Pandemija koronavirusa je prizadela uvoz v ZDA, še bolj pa izvoz. Trgovinska vojna, ki jo je predsednik ZDA Donald Trump sprožil s Kitajsko, se mu ni obrestovala, saj je aprila primanjkljaj z marčevskih 17 milijard poskočil na 26 milijard dolarjev. ZDA so imele v blagovni menjavi s svetom 71,8 milijarde dolarjev primanjkljaja, v menjavi storitev pa 22,4 milijarde dolarjev presežka. Kar 3,2 milijarde dolarjev je bilo aprila presežka v trgovini z nafto in naftnimi derivati. ZDA so od lani uradno država izvoznica nafte. Izvoz avtomobilov in rezervnih delov je aprila nazadoval na 3,8 milijarde dolarjev, kar je najmanj od marca 1992. Uvoz pa je nazadoval na 13,3 milijarde dolarjev. Uvoz nafte je padle na 6,1 milijarde dolarjev, uvoz potrošniškega blaga pa na 43,8 milijarde dolarjev. STA

16.25 BDP območja z evrom bo upadel za 8,7 odstotkov

Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se bo letos skrčil za 8,7 odstotka, je v danes objavljeni redni četrtletni napovedi ocenila Evropska centralna banka (ECB). STA

Preberite več: ECB še z novo 600-milijardno bazuko proti krizi

15.35 Fraport napovedal odpuščanje

Zaradi močnega upada prometa, ki je posledica pandemije covida-19, so v Fraportu Slovenija, ki upravlja ljubljansko letališče, primorani zmanjšati število zaposlenih. Pogovori o tem bodo med upravo in sindikati stekli prihodnji teden. Ob napovedi obsežnega odpuščanja v sindikatu upajo na ustrezne rešitve, tudi na pomoč države. »Drastičen upad prometa in skromne napovedi za prihodnje obdobje žal ne zagotavljajo dela za vse trenutno zaposlene v Fraportu Slovenija,« so za STA pojasnili v družbi. Zato so sindikate obvestili, da so se zmanjšale potrebe po delu in posledično ni več potreb po delu večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov. Povabili so jih na posvet glede predlaganih kriterijev za določitev presežnih delavcev, o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Posvet bo prihodnjo sredo. Po zaključku posvetovanja s sindikati pa bodo lahko bolj podrobno govorili o številki presežnih delavcev. Po neuradnih podatkih je trenutno napovedano zmanjšanje zaposlenih za 120, kar predstavlja kar četrtino vseh zaposlenih, ki jih je v Fraportu Slovenija trenutno 475. V podjetju tako rekoč ni več agencijskih delavcev in študentov ter so ostali le še redno zaposleni, je pojasnil predsednik Svobodnega sindikata Aerodrom Ljubljana Klemen Lavrič. STA

Fraport napoveduje odpuščanje 120 delavcev. FOTO: Brigita Zorec

15.25 Fursu več kot 37 milijonov evrov za mesečna izplačila pomoči

Vlada je na današnji seji sklenila, da se iz splošne proračunske rezervacije Finančni upravi RS (Furs) razporedijo sredstva v višini 37,35 milijona evrov. Namenjena bodo za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka, so sporočili po seji vlade.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka je eden od ukrepov iz zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Sredstva za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka vlada zagotavlja v državnem proračunu, zato je Fursu tudi prerazporedila omenjena sredstva. Furs bo naslednjo tranšo mesečnega temeljnega dohodka nakazal 10. junija, so še navedli v sporočilu. STA


15.00 Iz Avstrije vstop v Slovenijo mogoč brez omejitev

Vlada je danes na seznam držav, iz katerih je mogoč vstop v Slovenijo brez omejitev, dodala Avstrijo, je danes sporočil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Sklep začne veljati opolnoči. Na omenjenem seznamu sta za zdaj Hrvaška in Madžarska, po Kacinovih besedah pa vlada na podlagi epidemioloških podatkov preučuje možnost, da bi na seznam vključili države iz bližnje soseščine v Jugovzhodni Evropi, pa tudi nekatere druge tretje države. O uvrstitvi Italije na seznam bo vlada odločila na podlagi epidemioloških podatkov, je dodal. Vlada je odločitev o uvrstitvi Avstrije na seznam sprejela, potem ko je ta država z današnjim dnem odpravila zdravstveni nadzor na mejah z vsemi sosednjimi državami, razen z Italijo. STA


13.57 Na Hrvaškem v tednu dni več kot 86.000 napovedi prihodov iz tujine, največ iz Slovenije 

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je na današnji seji hrvaške vlade dejal, da so v tednu dni od odprtja spletne strani za epidemiološko prijavo potnikov prejeli 86.636 napovedi obiskov, največ iz Slovenije. Poudaril je, da so po uvedbi posebne spletni strani pospešili pretok potnikov pri vstopu na Hrvaško.

Na spletni strani entercroatia.mup.hr, ki so jo odprli 28. maja, obiskovalci Hrvaške vnaprej vnesejo vse zahtevane podatke. Nova spletna stran je povezana z informacijskim sistemom hrvaške policije, kar pomeni, da policisti na meji med skeniranjem ustreznih osebnih dokumentov lahko preverijo, ali je oseba že vnesla zahtevane podatke. Na ta način želijo pospešiti pretok potnikov čez mejo. Potniki, ki ne napovejo svojega obiska, morajo podatke dati hrvaškim obmejnim policistom, kar pomeni tudi počasnejši prehod meje.

13:39 V Iranu največ novih okužb s koronavirusom v enem dnevu doslej

Danes so v Iranu potrdili 3574 novih okužb v enem dnevu, kar je največje število novih okužb v enem dnevu od izbruha epidemije v državi februarja letos. Hkrati je število novih okužb že četrti dan zapored večje od 3000. V zadnjih 24 urah je zaradi covida-19 v Iranu umrlo 59 ljudi, skupno doslej 8071. Okužbo z novim koronavirusom so doslej potrdili pri 164.270 ljudeh. Na iranskem ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da je povečanje števila novih okužb prej posledica širšega testiranja kot morebitnega drugega vala okužb z novim koronavirusom. V Iranu so po podatkih omenjenega ministrstva doslej opravili več kot milijon testov.

12:45 Ukrepi za zajezitev covida-19 dodatno prizadeli trgovino na drobno

Ukrepi za zajezitev pandemije covida-19 so aprila dodatno prizadeli trgovino na drobno. Na mesečni ravni je v območju z evrom upadla za 11,7 odstotka in v EU za 11,1 odstotka, medletno pa za 19,6 oziroma 18 odstotkov. V Sloveniji je bilo nazadovanje v medletni primerjavi 22,6-odstotno. Večji medletni padec je imelo tako v EU le pet držav.

Aprila je glede na marec v evrskem območju in celotni EU najbolj upadla prodaja avtomobilskih goriv (–27,7 oziroma –25 odstotkov) in neprehranskih izdelkov (–17 oziroma –14,7 odstotka). Obseg trgovine s hrano, pijačo in tobakom se je medtem v evrskih državah v povprečju zmanjšal za 5,5 odstotka, v vseh državah EU pa v povprečju za 5,9 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.

Med državami, za katere je imel podatke, so imele največje mesečne padce trgovine na drobno Malta (–25,1 odstotka), Romunija (–22,3 odstotka) in Irska (–21,9 odstotka). Rast so zaznali le na Finskem (0,3 odstotka), medtem ko na Švedskem ni bilo sprememb. V Sloveniji je trgovina na drobno aprila v primerjavi z marcem nazadovala za 8,8 odstotka.

Največje medletne padce so medtem evropski statistiki v četrtem letošnjem mesecu izračunali v Franciji (–31,1 odstotka), Španiji (–29,8 odstotka) in Luksemburgu (–24,7 odstotka). Poleg omenjenih treh držav so imeli glede na razpoložljive podatke Eurostata večji medletni padec trgovine na drobno kot v Sloveniji, kjer je bil 22,6-odstoten, le še na Malti (–24,8 odstotka) in na Hrvaškem (–24 odstotkov).

Evropski statistični urad je danes objavil tudi revidirane podatke o trgovini na drobno v marcu. Takrat je na mesečni ravni v območju z evrom nazadovala za 11,1 odstotka, v celotni EU pa za 10,1 odstotka.

12.18 Johnson pozval h krepitvi sodelovanja na področju zdravja v svetu

Britanski premier Boris Johnson je pred vrhom Zavezništva za cepljenje (Gavi), ki ga bo danes gostila Velika Britanija, pozval h krepitvi sodelovanja na področju zdravja v svetu. Na vrhu želijo zbrati 6,6 milijarde evrov za podporo najrevnejšim državam in preprečevanje prihodnjih pandemij. 



Na današnjem srečanju na daljavo naj bi sodelovalo več kot 50 držav ter nekateri posamezniki, kot je Bill Gates, ki bodo zbirali sredstva za Gavi. To zavezništvo želi v prihodnjih petih letih znova zagnati programe cepljenja, ki so zastali, ter okoli 300 milijonom otrok zagotoviti cepivo po čim nižji ceni. Zavezništvo naj bi skupaj s partnerji začelo tudi pobudo za proizvodnjo, nabavo ter distribucijo prihodnjih cepiv proti koronavirusni bolezni 19.

12:11 Mednarodna raziskava o družbenih, etičnih in vedenjskih vidikih pandemije covid-19

Znanstveno-raziskovalno središče Koper se je se odzvalo povabilu k sodelovanju  v mednarodni raziskavi »Družbeni, etični in vedenjski vidiki pandemije covid-19«. Zato vse državljane vabijo k izpolnitvi spletnega vprašalnika. 


12:02 Roche bo v ZDA testiral, za koga je covid-19 nevarnejši

Švicarskemu farmacevtskemu gigantu Roche je uspelo v ZDA pridobiti izredno dovoljenje za začetek testiranj, ki naj bi pokazala, pri katerih bolnikih je tveganje za hujši potek bolezni covid-19 oziroma nevaren odziv imunskega sistema na okužbo z novim koronavirusom največje.

11:20 Včeraj brez novih okužb in brez smrtnih žrtev

V Sloveniji so v sredo opravili 828 testov na okužbo z novim koronavirusom, vsi so bili negativni. Umrl ni noben bolnik s covidom-19, jih pa v bolnišnični oskrbi še naprej ostaja pet, je na spletni strani objavila vlada. Skupno je bilo tako v Sloveniji potrjenih 1477 primerov okužbe s tem virusom. Umrlo je 109 bolnikov s covidom-19.



9:55 Hidroksiklorokin neučinkovit pri preprečevanju covida-19 

Jemanje zdravila za malarijo hidroksiklorokina, kmalu potem ko smo bili v stiku z obolelim za covidom-19, ne zmanjša možnosti okužbe na statistično pomemben način, ugotavlja raziskava, opravljena v ZDA in Kanadi. Gre sicer za sporno zdravilo, katerega velik zagovornik je ameriški predsednik Donald Trump in ga celo sam preventivno jemlje.

Klinično testiranje je zajelo 821 ljudi v ZDA in Kanadi, rezultati pa so pokazali, da hidroksiklorokin pri preprečevanju okužbe z novim koronavirusom ne deluje bistveno bolje od placeba. Raziskavo je opravila ekipa znanstvenikov z Univerze Minnesota, izsledki pa so objavljeni danes v znanstveni reviji New England Journal of Medicine.

Gre za težko pričakovane ugotovitve, saj je šlo – v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi testiranji – za tako imenovano randomizirano nadzorovano preskušanje, ki velja za nekakšen zlati standard pri kliničnih raziskavah. Vendarle nekateri znanstveniki opozarjajo, da je bil vzorec premajhen, da bi bili rezultati povsem dokončni, in da so potrebne še nadaljnje raziskave.

V tokratni raziskavi so sicer sodelovale odrasle osebe, ki so bile vsaj deset minut in na razdalji dveh metrov ali manj v stiku z nekom, pri katerem so potrdili covid-19. Pri večini, 719, je bilo tveganje okužbe ocenjeno kot zelo visoko, saj pri tem niso nosili ne obrazne maske ne zaščitnih očal, pri preostanku pa je bilo to tveganje zmerno, saj so nosili masko, ne pa tudi očal.

Vsi so nato v roku štirih dni po omenjenem stiku prejeli ali hidroksiklorokin, s katerim sicer zdravijo malarijo, revmatoidni artritis in lupus, ali placebo. V obdobju naslednjih dveh tednov so jih raziskovalci spremljali glede novega koronavirusa, ki so ga potrdili ali z laboratorijskimi testi ali na podlagi kliničnih znakov. Od 414, ki so prejeli sporno zdravilo, jih je zbolelo 49, od 407, ki so prejeli placebo, pa 58. To pomeni 11,38 odstotka proti 14,35 odstotka, a absolutna razlika 2,4 odstotne točke glede na velikost vzorca ne velja za statistično pomembno.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sicer 25. maja začasno prekinila klinična testiranja hidroksiklorokina, potem ko je nekaj študij pokazalo, da ima lahko to zdravilo nevarne stranske učinke, predvsem aritmijo srca, in lahko v primeru covida-19 pri bolnikih celo poveča možnost za smrt. Klinične preiskave so prekinili tudi v več državah, v nekaterih pa so ga celo prepovedali za zdravljenje covida-19.

V sredo pa so iz WHO sporočili, da bodo v okviru prizadevanj za razvoj zdravila za covid-19 klinična testiranja hidroksiklorokina zdaj obnovili, saj je varnostno preverjanje pokazalo, da ni razloga za njihovo ustavitev. Kot je pojasnil prvi mož WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, so v vmesnem času znova pregledali vse razpoložljive podatke o smrtnosti zaradi covida-19 in prišli do zaključka, da ni razloga za ustavitev. Zatrdil je še, da bodo ves čas natančno preverjali varnost vseh testiranih zdravil.


9:08 Latinska Amerika postaja novo žarišče covida-19

Brazilija in Mehika beležita največje število dnevnih smrti zaradi covida-19. V Mehiki so v sredo potrdili več kot tisoč smrti zaradi covida-19 v enem samem dnevu, kar je največ doslej. V Braziliji rekordnih 1349 smrti dnevno zaradi covida-19. Latinska Amerika postaja vse bolj novo žarišče pandemije covida-19.

V Mehiki je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje z novim koronavirusom okuženih 101.238 ljudi. Zaradi covida-19 je v tej državi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) doslej umrlo 10.167 ljudi. V Braziliji pa so doslej po podatkih WHO potrdili 526.447 okužb in 29.937 smrti.

V Braziliji tamkajšnji predsednik Jair Bolsonaro velja za gorečega nasprotnika uvedbe karantene in drugih ukrepov za omejitev javnega življenja in s tem gospodarstva, a številne lokalne pristojne službe v državi zaradi poglabljanja pandemije ravnajo drugače. Za večino mehiške zveze države Bahia so tako v sredo razglasili policijsko uro, da bi tako omejili gibanje ljudi.



Skrb vzbujajoče razmere zaradi covida-19 so tudi v Čilu, kjer je tamkajšnja vlada sporočila, da so v prestolnici Santiago de Chile zaradi novega največjega števila smrti zaradi covida-19 v enem dnevu za tri tedne podaljšali karanteno mesta. V Čilu so doslej po podatkih WHO potrdili 108.686 okužb z novim koronavirusom, zaradi covida-19 je umrlo 1188 ljudi. Večino vseh primerov so potrdili prav v prestolnici.

Covid-19 seje smrt tudi v Peruju, od koder že poročajo o pomanjkanju umetnega kisika v bolnišnicah. Po podatkih perujskega novinarskega društva je v državi zaradi covida-19 doslej umrlo 20 perujskih novinarjev.
Po svetu je zaradi covida-19 doslej umrlo najmanj 385.000 ljudi.

ZDA ostajajo država, ki jo je pandemija doslej najbolj prizadela. V ZDA so doslej potrdili 1,85 milijona okužb z novim koronavirusom. Zaradi covida-19 je umrlo več kot 107.000 ljudi.

8:45 Nemčija med ukrepi pomoči tudi z nižjim DDV

Nemška vladajoča koalicija se je dogovorila o 130 milijard evrov vrednem svežnju ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki ga je močno prizadela pandemija novega koronavirusa. Ta med drugim predvideva začasno znižanje DDV, podvojitev državne subvencije za nakup električnih avtomobilov ter pomoč podjetjem iz najbolj prizadetih panog.

»Sveženj ukrepov, ki bodo veljali letos in prihodnje leto, je vreden 130 milijard evrov, 120 milijard evrov bo neposredno prispevala zvezna raven,« je po poročanju tujih tiskovnih agencije dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

»Govorimo o svežnju ukrepov za pomoč gospodarstvu, svežnju za prihodnost, s katerim se odgovorno odzivamo tako v evropskem kot svetovnem merilu,« je poudarila kanclerka in dodala, da je treba dati zagon gospodarstvu, da bo to lahko zavarovalo delovna mesta.

Zgolj 15-stranski dokument med drugim predvideva znižanje davka na dodano vrednost (DDV), in sicer z 19 na 16 odstotkov od julija do decembra letos.

Skladno z vladno odločitvijo se bodo državne subvencije za nakup električnih avtomobilov podvojile na 6000 evrov. Med predlaganimi ukrepi pa medtem ni subvencij za nakup avtomobilov na bencin in dizel, kar so si sicer močno želeli v avtomobilski industriji, a so takemu ukrepu nasprotovali okoljevarstveniki.



Podjetja v sektorjih, ki jih je kriza najbolj prizadela, gre predvsem za turizem in gostinstvo ter zabavno industrijo, bodo med junijem in avgustom prejela premostitveno pomoč v višini 25 milijard evrov. Restavracije in hoteli bi lahko dobili povrnjenih do 80 odstotkov fiksnih stroškov poslovanja, če bodo dokazali, da so se jim prihodki v primerjavi z letom prej znižali za 70 odstotkov.
Med ukrepi je sicer tudi pomoč družinam v obliki izplačila posebnega dodatka v višini 300 evrov za vsakega otroka.

Tokratni paket pomoči prihaja po obsežnem, 1100 milijard evrov vrednem paketu pomoči za ublažitev posledic pandemije novega koronavirusa, ki ga je vlada sprejela marca.

8:24 Nadaljevanje usklajevanj podrobnosti za bančne kredite s poroštvom

Bančni sistem in ministrstvo za finance nadalje usklajujeta podrobnosti glede bančnih kreditov z državnim poroštvom. A na podlagi interventne zakonodaje so po navedbah ministrstva ustrezne pravne podlage že podane, tako da banke lahko začnejo ponujati te kredite.

»Dialog z bankami in Banko Slovenije glede implementacije interventne zakonodaje in na njej temelječih podzakonskih aktov poteka. Ministrstvo je pri tem bankam že podalo odgovor na njihovo temeljno vprašanje, in sicer da je na podlagi zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 poroštvo primarno izplačljivo v denarju,« so povedali na ministrstvu za finance.

Strani še usklajujeta nekatere podrobnosti. Vlada je sredi maja sprejela uredbi, ki določata nekatera pravila glede državnih poroštev, uredba, s katero se bodo opredelila merila, pogoji in kriteriji za izdajo obveznic v primeru unovčitve poroštva, pa so v pripravi. V Združenju bank Slovenije ves čas opozarjajo, da morajo biti vsa pravila za izvedbo jasna, saj gre za zakon, ki ureja nove obveznosti, po mnenju ministrstva pa je večina dilem rešenih.

Evropska centralna banka (ECB) je pri tem opozorila, da država pri sprejemanju zakona ni spoštovala obveznosti posvetovanja. Na ministrstvu so povedali, da so ECB z osnutkom zakona seznanili ter da bodo njeno mnenje glede vprašanj načina izplačila poroštva ustrezno naslovili pri pripravi uredbe glede kriterijev in meril za izdajo obveznic.

7:42 Protesti v ZDA niso pospešili naraščanja števila okuženih s covidom-19

V ZDA so protesti proti policijskemu nasilju v zadnjem tednu izrinili pandemijo covida-19 z naslovnic ameriških časopisov. Število okužb z novim koronavirusom in smrti zaradi covida-19 sicer naprej narašča. Množični protesti pandemije doslej niso opazneje pospešili, čeprav na protestih ni družbenega distanciranja. Vsi tudi ne nosijo zaščitnih mask.

Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa je v ZDA doslej število okužb z novim koronavirusom naraslo na 1,85 milijona. Za covidom-19 je umrlo več kot 107.100 ljudi. V najbolj prizadeti ameriški zvezni državi New York se pandemija sicer še naprej umirja. V istoimenskem mestu potekajo tudi najbolj množični protesti proti policijskemu nasilju.

V ZDA je za covidom-19 doslej okrevalo skoraj 480.000 ljudi, v državi New York pa 66.500. V New Yorku so doslej potrdili 375.000 okužb. Za covidom-19 je umrlo nekaj več kot 30.000 ljudi. Na drugem mestu po okužbah je New Jersey s 162.000 primeri in 11.880 umrlimi, okrevalo pa je 27.000 bolnikov. Illinois na tretjem mestu ima 124.000 okužb in 5600 smrtnih primerov covida-19.

Guverner New Yorka Andrew Cuomo je poročal, da je za covidom-19 v torek umrlo 49 ljudi, kar je najmanj od začetka izbruha konec marca. Na vrhuncu pandemije aprila je na dan umiralo po skoraj 800 ljudi. Za covidom-19 se je v torek v bolnišnicah zdravilo le še 2978 ljudi. Novih hospitalizacij je bilo 135.

Zaradi zadovoljivega izboljšanja razmer je Cuomo za večino države dovolil odprtje restavracij s postrežbo na vrtu, ob upoštevanju varnostne razdalje in nošenjem zaščitne maske. Mesto New York bo lahko začelo prvo fazo odpiranja, ki zadeva tovarne, gradbene dejavnosti in trgovine, 8. junija. Newyorčani, ki se ne udeležujejo protestov, so te dni še posebej varni, saj do konca tedna velja policijska ura.

Cuomo je pri tem opozoril, da covida-19 ni več na naslovnicah, kar pa ne pomeni, da ga tudi ni več. Ljudi je pozval, naj ostanejo previdni in ne uničijo vsega napredka in trdega dela zdravstvenih delavcev. Obenem je novinarjem ponosno pokazal fotografijo zdravstvenih delavcev pred bolnišnico, ki ploskajo in izražajo podporo mimoidočim protestnikom proti policijskemu nasilju v ZDA.

7:15 Program pomoči, težak ve kot sto milijard evrov

Svet Evropske centralne banke (ECB) bo na današnji seji predvidoma sprejel odločitev o povečanju obsega pandemičnega programa odkupov obveznic, s čimer bi gospodarstvu pomagal v boju s krizo po epidemiji covida-19. Analitiki pričakujejo povečanje programa za več sto milijard evrov.

Analitik družbe Capital Economics Andrew Kenningham pričakuje, da bo svet ECB izredni pandemični program odkupovanja obveznic (PEPP), ki ga je zagnal marca, povečal za od 500 do 750 milijard evrov.

Članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je prejšnji teden poudarila, da bi lahko osrednja denarna ustanova evrskega območja spremenila ne le obseg, ampak tudi sestavo in trajanje programa. Nekateri analitiki tako napovedujejo njegovo podaljšanje do septembra 2021.

ECB je marca napovedala 750 milijard evrov vreden program odkupovanja zasebnih in javnih dolžniških vrednostnih papirjev. Gre za začasen program odkupovanja obveznic, s katerim hočejo zmanjšati tveganja, ki jim je območje z evrom izpostavljeno zaradi pandemije koronavirusa. Program naj bi za zdaj veljal do konca leta 2020.

Ob spremembah denarne politike bodo vse oči danes uprte tudi v četrtletno napoved gospodarske rasti in inflacije. Predsednica banke ECB Christine Lagarde je prejšnji teden napovedala, da se bo gospodarstvo območja z evrom do konca letošnjega leta skrčilo za od osem do 12 odstotkov, nato pa prihodnje leto banka upa na močno okrevanje.

Inflacija se je maja v 19 državah z evrom na letni ravni spustila na 0,1 odstotka, potem ko je bila februarja, pred izbruhom epidemije novega koronavirusa, pri 1,2 odstotka. Ciljna vrednost ECB je malo pod dvema odstotkoma.

Svet ECB bo sicer zasedal manj kot mesec dni zatem, ko je nemško ustavno sodišče odločilo, da je bil 2600 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, zagnan leta 2015, morda nesorazmeren s ciljem zagotavljanja cenovne stabilnosti. ECB mora v treh mesecih utemeljiti sorazmernost programa, sicer bo nemška centralna banka Bundesbank iz njega izključena.

7:00 Pomembno, da so ljudje pozorni na simptome

Vsaka nova okužba, če je ne moremo izslediti, lahko pripelje do novega žarišča kjer koli po Sloveniji, zato je pomembno, da so ljudje pozorni na simptome, je poudarila strokovnjakinja Bojana Beović, ki je gostovala v včerajšnjih Odmevih na nacionalni televiziji.

Poudarila je, da mora biti testiranje dostopno. »Ugotoviti moramo vsak posamezen pozitiven primer, ravno zato, da se lahko sprožijo vsi ti ukrepi, ki so namenjeni zamejitvi širjenja okužbe. V Sloveniji smo do zdaj testirali kar veliko, spadamo med države, ki na evropski ravni bolj testirajo. Trenutno je testiranja nekoliko manj, kot ga je bilo, recimo, marca, aprila, ampak tudi zaradi tega, ker poleti ni toliko okužb dihal, zaradi katerih bi se postavila indikacija za testiranje. Še posebej se testiranje izvaja v precejšnjem obsegu,« pravi Beovićeva.