Pomisleki ob napovedi aplikacij za nadzor gibanja

Ljubljana – Prva sproščanja omejevalnih ukrepov bi bila lahko že prihodnji ponedeljek, napoveduje vladna stran, a ob tem izpostavlja, da je ključno, da se v bodoče zazna in tudi omeji vsak nov izbruh. V pomoč bi jim bila mobilna aplikacija, a jasnega odgovora, kdo naj bi jo uporabljal in kako bi delovala, na ministrstvu za zdravje še niso pripravljeni ponuditi. Morda tudi zato in zaradi prejšnjega poskusa lokacijskega spremljanja okuženih ob soglasju, a brez odredbe sodišča, ki je bil ustavnopravno vprašljiv, takšni tehnološki prijemi trenutno nimajo visoke podpore.

Kar 40,6 odstotka vprašanih mobilne aplikacije za sledenje gibanja okuženim posameznikom ne podpira, ker je to vdor v zasebnost in omejuje pravice, medtem ko jih 16,8 odstotka ocenjuje, da bi bila uporaba aplikacije neučinkovita, kaže anketa Mediane, ki so jo izvedli 10. in 11. aprila na reprezentativnem vzorcu 503 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Na podvprašanje tistim, ki so zaskrbljeni zaradi vdora v zasebnost, pa bi jih v zameno za omilitev ukrepov v času epidemije na sledenje posameznikom s pomočjo aplikacije privolilo 13 odstotkov.

O mobilni aplikaciji, ki ne bi bila namenjena le okuženim, ampak vsem, pa je včeraj govorila vodja strokovne skupine Bojana Beović in izpostavila anonimnost obveščanja o tem, da so bili v stiku z okuženo osebo. Ne bi pa pridobivali nobenih drugih osebnih podatkov, je pojasnjevala. Iz besed govorcev svetovalne skupine je mogoče razbrati, da so proučevali možnosti uporabe več različnih aplikacij. Minister za zdravje Tomaž Gantar pa je v čivku delil napoved, da bo kmalu na voljo aplikacija nemške iniciative Covid-19 Alert.

Ali gre za mobilno aplikacijo, uporabo katere je pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik preverjalo ministrstvo za zdravje, ali pa, kot izhaja iz njihovega dopisa, načrtujejo tudi bolj invazivno različico mobilne aplikacije za nadzor posameznikov, ki jim je bila odrejena karantena ali osamitev, ni znano. Na ministrstvu za zdravje na vprašanja ne želijo odgovarjati, dokler ne bo sprejeta dokončna odločitev.

Naslednji korak bo vgradnja v operacijski sistem

Z razvojem mobilne aplikacije za spremljanje kontaktov se sicer ukvarja več zagonskih podjetij po svetu in po besedah Marka Pahorja, profesorja z ekonomske fakultete, večinoma temeljijo na protokolu bluetooth, pri čemer so se karte močno premešale prejšnji petek, ko sta Apple in Google objavila, da razvijata protokole za spremljanje kontaktov na isti tehnologiji, ki bodo najprej, predvidoma sredi maja, omogočili uporabo aplikacij, jeseni pa bili vgrajeni v sam operacijski sistem. »Objavljeni načrt kriptiranja zagotavlja kar veliko stopnjo anonimnosti, saj se vsak uporabnik skriva za šifro, ki nadalje generira dva dodatna nivoja šifer, podatki o tem, s kom je bila neka šifra v stikih, se hranijo na strežnikih Appla ter Googla, a na nivoju dnevnih šifer, torej dovolj anonimno, da zloraba podatkov ni zelo verjetna,« ocenjuje Pohar in dodaja, da je pred to objavo vsaj v EU najbolje kazalo iniciativi švicarske organizacije PEPP-PT, ki uporablja podobne principe, podatke pa bi hranili pri zdravstvenih avtoritetah, kot je na primer NIJZ.

Ob »komercialni« rešitvi protokola pa Marko Pahor izpostavlja pomislek o njegovi uporabi za oglaševalne namene. Toda za široko in dolgoročno uporabo je protokol, vgrajen v operacijske sisteme telefonov, z možnostjo izključitve, najbolj smiseln. Malo verjetno se namreč zdi, da bi drugačne rešitve uporabljal dovolj velik delež prebivalstva.