Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vlada išče nove centre za karanteno

Po naših informacijah so nekatere turistične družbe prejele vprašanje, s koliko trizvezdičnimi hoteli razpolagajo.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je podpisal že več sto odločb o karanteni. FOTO: Voranc Vogel
Minister za zdravje Tomaž Gantar je podpisal že več sto odločb o karanteni. FOTO: Voranc Vogel
31. 3. 2020 | 06:00
31. 3. 2020 | 07:37
6:52
Vladno povpraševanje je po razumevanju turističnih družb povezano s potrebami po novih centrih za karanteno. Na ministrstvu za zdravje ob tem odgovarjajo, da bodo »za Slovence, ki se vračajo v domovino in prihajajo z visoko tveganih območij, lokacije določene glede na potrebe na terenu«. 



Italijanska vlada je že v začetku marca sprejela odlok, ki predvideva tudi začasni zaseg hotelov in drugih nepremičnin, če bi jih potrebovali za karanteno ali skladiščenje sanitetnega materiala. V Sloveniji takšne odločitve (še?) ni, je pa minister za notranje zadeve Aleš Hojs včeraj napovedal, da bodo tisti, ki domače karantene ne bodo spoštovali, napoteni v skupne centre za karanteno.

»Predlog za sledenje okuženih s covidom-19 je namenjen tistim, ki bi želeli izolacijo oziroma karanteno izvesti v lastnem stanovanju in je ne bi preživeli v prostorih, ki jih bo določila država,« je pojasnil Hojs.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs na tiskovnih konferencah državljanom pojasnjuje vladne predloge. FOTO: Voranc Vogel
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs na tiskovnih konferencah državljanom pojasnjuje vladne predloge. FOTO: Voranc Vogel


Predlagana širitev pooblastil policije za zajezitev epidemije sproža številne dileme. Kot je znano, predvideva »megakoronazakon«, med drugim – če bodo poslanci predlog potrdili – spremljanje lokacije tistih, ki se bodo odločili za lastno karanteno in bodo za spremljanje podali soglasje. Državljane ob koronapandemiji prek sledenja njihovih komunikacijskih naprav že spremljajo v Izraelu in na Slovaškem.



Po vladnem predlogu bi lahko policija uporabila tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.

Za to pa bi lahko dostopala do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.

Informacijska pooblaščenka opozarja, da gre za resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami ustave, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo. »Dodatno zaskrbljujoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.«

Ni malo primerov iz pretekle inšpekcijske prakse, še dodaja, ko je policija podatke pridobivala nezakonito (na primer IMSI lovilci, lokacijski in prometni podatki, policijski nadzor nad bivšim ministrom za javno upravo), jih hranila predolgo (DNK podatki), ob tem pa se vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršne koli pravne podlage. Vse to po njenem kaže na zelo velika tveganja ob predlaganih ukrepih, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko teoretično izvršilna veja oblasti prek policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije. 

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka FOTO: Jože Suhadolnik
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka FOTO: Jože Suhadolnik


Kritikam predlagane širitve pooblastil policije (sledenje signalu mobilnih telefonov okuženih, vstopanje v stanovanja brez odredbe sodišča ...) se je pridružil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Pri boju z epidemijo naj se spoštuje človekove pravice in svoboščine,« opozarja.


 

Zmeda s pooblastili


Najnovejši vladni ukrepi o omejevanju gibanja prebivalstva včeraj očitno še niso bili jasni, saj so policisti od nekaterih posameznikov, ki so se odpravili na delo zunaj občine, kjer imajo stalno prebivališče, zahtevali ustrezno potrdilo delodajalca. Na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da pridobitev posebnega potrdila ni potrebna. Policija pa vseeno priporoča, da imajo državljani, ki se bodo gibali zunaj svoje občine, pri sebi potrdilo delodajalca ali plačilno listo, če so območje svoje občine zapustili zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti.

Prav tako naj bi državljani s seboj imeli dokazilo o zdravstveni težavi ali pa, na primer, dokazilo, da skrbijo za pomoči potrebne svojce – na primer fotografijo njihove osebne izkaznice. Policisti izvajajo zdaj redno kontrolo prometa in obenem, poleg redarjev in predstavnikov civilne zaščite, nadzirajo spoštovanje predpisanih ukrepov.

Policijska kontrola gibanja ljudi izunaj svoje občine zaradi širjenja koronavirusa. FOTO: Leon Vidic
Policijska kontrola gibanja ljudi izunaj svoje občine zaradi širjenja koronavirusa. FOTO: Leon Vidic




Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine