Pomembna ženska iz starejše železne dobe

Novo mesto – V Knezovi sobi Dolenjskega muzeja Novo mesto so odprli občasno razstavo Žele(z)na dama, kneginja s Kapiteljske njive. Na njej so prvič predstavljene izkopanine, predvsem nakitne predmete, ki so jih našli v grobu iz druge polovice 7. stoletja pr. n. št., kjer je bila pokopana pomembna ženska.



Na tokratni razstavi so predstavljeni predmeti, ki so jih našli leta 2004 med izkopavanjem Kapiteljske njive, okoli 55.000 kvadratnih metrov velikega območja, ki je zaradi pomembnih prazgodovinskih najdb v samem vrhu evropske arheologije. Na območju, velikem 16 krat 14 metrov, so arheologi odkrili starejšeželezno drobno gomilo, ki je bila v uporabi skoraj 300 let in kjer so opravili vsaj 40 pokopov. Osrednje, centralno mesto, je zasedal grob ženske.

»Centralna postavitev groba skupaj s predmeti, ki smo jih našli, kaže na pomen te izjemne dame,« pravi Petra Stipančić, kustosinja arheologinja Dolenjskega muzeja Novo mesto: »Domnevamo, da je bila pokojnica s tako bogatimi pridatki prva začetnica družine.«



Poleg lesenih ostankov, ki so verjetno krsta ali lesena konstrukcija, obloge kamnov in kosti konja, ki je bil nad grobom, kot je pokazala radiokarbonska analiza, zakopan nekaj stoletij pozneje, je grob pomemben zaradi nakita, s katerim so žensko pokopali. »Med izjemne predmete sodita bronasti železni dvozankasti ločni fibuli. Prva je delno prevlečena s fino okrašeno bronasto pločevino, obenem pa je narejena tako, da so bili bronasti vozli votli in v njih manjši kovinski koščki, ki so ob premikanju povzročili ropot,« pravi Petra Stipančić o najpomembnejših dveh – od petih – najdenih sponkah za obleke.

V zgornjem delu grobne jame so našli lasne obročke in različne ogrlice. Ena je iz večjih in manjših jantarnih jagod, druga  iz drobnih steklenih jagod in tretja iz jantarnih jagod z vmesnimi bronastimi cevkami. Na vsaki roki pa je ženska imela tudi komplet železnih zapestnic in votlo bronasto zapestnico, okrašeno z iztolčenimi bunkicami.

»Uporaba in prisotnost železnega nakita, kot so železne zapestnice in bimetalne fibule, so značilnost zgodnje faze starejše železne dobe. Železen obročast nakit pa je znanilec nove prihajajoče dobe in poudarja pomembnost in prestiž pokojnice,« pravi avtorica razstave.



V predelu pasu je ženska imela železen nož in šilo, na dnu grobne jame pa sta ležali lončeni vretenci. Poleg kompleta nakita, ki je značilen za drugo polovico 7. stol. pr. n. št., so bili v grobu tudi kosi nakita s konca 8. stoletja pr. n. št., ki po mnenju strokovnjakov sodijo med podedovane predmete. Takšni grobni inventarji iz dveh različnih obdobij kažejo raziskovalcem kontinuiteto v skupnosti, kjer je imela pokopana – stara je bila od 20 do 30 let in je bila velika od 160 do 165 centimetrov – nesporno pomembno vlogo.

Poleg predmetov je na razstavi tudi nekaj fotografske dokumentacije z izkopavanj in rekonstrukcijska risba izgleda kneginje iz starejše železne dobe. Njen grob je namreč eden najpomembnejših pri nas, saj spada med najstarejše in zaradi predmetov najbogatejše grobove.



Predmeti bodo prvič na ogled javnosti, saj so bili od leta 2012 pa do pred kratkim na restavriranju v nemškem restavratorskem centru v Mainzu. Dolenjski muzej z njimi sodeluje že vrsto desetletij, saj je prve stike navezal že pokojni Tone Knez, ki je postal leta 1958 prvi kustos za arheologijo v Dolenjskem muzeju. Pri tem je zanimivo, da so Nemci zaklade Žele(z)ne kneginje obnovili brezplačno - sicer bi restavriranje stalo nekaj 10.000 evrov.

Razstava, ki razkriva del življenja na naših tleh pred 2600 leti, bo v Dolenjskem muzeju na ogled do septembra 2020.