Pomanjkanje krati temeljne pravice

Ljubljana – »Revščina zdaj ni pogojena le z brezposelnostjo. Številni starši se zaposlijo, pa še vedno ne zmorejo pokriti osnovnih stroškov, saj jim dohodek to ne omogoča,« ugotavlja priznana humanitarna delavka Anita Ogulin. Kljub spodbudnim gospodarskim kazalnikom del prebivalstva ni deležen blaginje, so ob mednarodnem dnevu boja proti revščini opozorile številne dobrodelne organizacije.

​»Zelo težko je tistim staršem, ki opravljajo prekarno delo. Stiske pa so tudi v družinah, kjer je bolezen, bodisi staršev bodisi otrok,« opisuje predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Mnogi, ki jih je prizadela gospodarska kriza, še zdaj težko živijo. »To pomeni, da so otroci že več let prikrajšani za osnovne dobrine in potrebščine za zdravo in spodbudno življenje. Sistemskih rešitev pa ni na vidiku,« je kritična Anita Ogulin. Posebno pomembno se ji zdi sistemsko reševanje dolgotrajne revščine, preprečevanje večgeneracijske ter zagotavljanje preseganja praga tveganja revščine zaposlenih.



V akciji Botrstvo so od leta 2010 zbrali skoraj 12,5 milijona evrov. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri pomoči družinam v stiski so pripravili program celostne pomoči družinam v stiski. Nastala je Veriga dobrih ljudi. »Ljudje potrebujejo več kot le paket hrane in plačilo položnic. Priskrbimo jim psihosocialno pomoč, organiziramo delavnice, kjer lahko pridobijo nova znanja in okrepijo svojo funkcionalnost, ukvarjamo pa se tudi s povezovanjem med člani družine, saj se medsebojni odnosi pogosto skrhajo,« je naštela Ogulinova. Dolgoročni cilj Verige dobrih ljudi je družinam dati spodbudo, znanje in moč za uspešno samostojno življenje.
 

​Poziv k zavezam

​V Slovenski karitas, kamor se je od poletja letos po pomoč za hrano ali plačilo položnic obrnilo skoraj 70.000 ljudi, so ob dnevu boja proti revščini slovenske kandidate za volitve v evropski parlament, ki bodo maja 2019, pozvali, naj se zavežejo boju proti revščini, neenakostim in socialni izključenosti. »Prihodnji evropski parlament bo moral sprejeti ukrepe za zmanjševanje revščine. Med njimi so ključni spodbujanje naložb, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjševanje revščine,« je prepričan Cveto Uršič, glavni tajnik Slovenske karitas. Posebno ranljiva skupina so otroci, ki odraščajo v zelo skromnih razmerah in mnogi nikoli ne morejo iz tega. »Minimalni dohodki staršev ali prebijanje iz dneva v dan s pomočmi otrokom ne morejo zagotoviti enakih izhodiščnih možnosti, kot jih imajo vrstniki, tako pri izobraževanju kot pri drugih neformalnih načinih pridobivanja izkušenj. Taka negativna izkušnja pogosto zaznamuje otroke, ki v zgodnjih letih doživljajo revščino, nemoč in apatijo staršev,« pravijo v Slovenski karitas, kjer menijo, da je nujna podpora družinam, da ustvarijo primerno okolje za razvoj otrok.



Pred pogubnim vplivom, ki ga ima revščina na življenje otrok, svarijo tudi v Unicefu Slovenije, kjer so opozorili na podatke statističnega urada (Surs), po katerih se je revščina med otroki leta 2017 v primerjavi z letom 2016 celo še poglobila, in sicer z 11,9 na 12,8 odstotka. Posebno zaskrbljeni so nad poslabšanjem kazalnikov v enostarševskih gospodinjstvih. Pristojne pozivajo k razvoju univerzalno dostopnih in brezplačnih storitev za otroke.

Še bolj kritični so podatki za Evropo – Agencija EU za temeljne pravice ugotavlja, da okoli 25 milijonov otrok v EU živi v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, v nesprejemljivih razmerah, kjer so izkusili tudi lakoto. Zaradi slabega izobraževanja in zdravstvenega varstva pa so ogrožene njihove temeljne pravice in so prikrajšani za možnost, da bi izstopili iz primeža revščine.
 

Vsak osmi pod pragom

V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine vsak osmi, v EU pa vsak šesti prebivalec, poroča Surs, ki, tako kot drugi uradi v EU, meri relativno revščino. To pomeni, da ugotavljajo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi, pri čemer predpostavljajo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Ne gre torej za pomanjkanje dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za življenje, kot je hrana, bivališče in osnovna zdravstvena oskrba, ampak za dostop do tistih, ki veljajo za »nekaj normalnega«, kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije, študij, potovanja, družabni dogodki in podobno.

Prag tveganja revščine pomeni, da so dohodki na družinskega člana v gospodinjstvu pod 60 odstotki povprečnih dohodkov v družbi. Podatek torej pove, kakšni so dohodki in njihova distribucija. Za Slovenijo je bil leta 2017 prag 636 evrov na mesec na odraslega člana gospodinjstva oziroma 7600 evrov na leto, manj je imelo 13,3 odstotka prebivalstva oziroma 268.000 ljudi. V Romuniji je prag 1300 evrov, na Madžarskem 2700 evrov, v Avstriji 14.000, najvišji pa je v Luksemburgu, 20.600 evrov.