Položaj delavcev v Sloveniji je zrel za upor

»Delamo med 230 in 240 ur na mesec, a zaradi načina obračuna ur ne zmoremo doseči 176 ur mesečno. Za ure, ko čakamo na odhod avtobusa, moramo biti na razpolago delodajalcu, a smo plačani le 30-40-odstotno. Dejansko pa smo ta čas na delovnem mestu,« pravi Endre Mesaroš, predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije. »Če se ne bomo uprli, ne vem, kako bodo slovenski delavci imeli za plačilo položnic in hrano,« opozarja Ana Jakopič, izvršna sekretarka Obalne-sindikalne organizacije – KS 90.

Voznik avtobusa mora danes poleg odgovorne vožnje - saj prevaža več deset ljudi, med njimi tudi otroke - obenem opravljati še delo nekdanjega sprevodnika, zadolžen pa je tudi za čisto in tehnično ustrezno vozilo. Med epidemijo covida-19 so imeli še predpisano obvezno obrazno masko, kar je močno obremenilo njihove delovne pogoje, vendar delodajalci niso pristali na sindikalne zahteve po izplačilu dodatka za ta namen. »Pomanjkanje kadra, kar je posledica slabega plačila, skušajo delodajalci reševati z delavci iz območja nekdanje Jugoslavije, a je tudi ta bazen vse bolj prazen,« trdi Mesaroš. Starostna struktura voznikov je tako vse višja, zaradi pomanjkanja vozijo celo upokojenci. »Težava pa je tudi iztrošena oprema vozil – stare, razpokane pnevmatike, skorajda brez profila,« dodaja Dejan Osterman, predstavnik sindikata avtobusnih prevoznikov iz Kranja.

Preobremenjenost in nizke plače

Nezavidljive razmere so tudi v gradbeništvu. »Delodajalci se sklicujejo na rast cen materiala in energetsko krizo, vedno pa zmanjka za plače,« izpostavlja Marjan Herak, predstavnik sindikata v Kolektorju. Delovodje komajda presežejo minimalno plačo, ob upokojitvi pa so upravičeni do minimalne pokojnine. Hkrati delodajalci iščejo delavce celo v Južni Ameriki, Pakistanu in Indiji, saj jih bliže ne morejo dobiti.

Sindikalisti, ki delujejo pod okriljem Obalne-sindikalne organizacije, so opozorili, da se položaj delavcev v naši državi močno poslabšuje. FOTO: Nataša Čepar/Delo 

Izčrpani so zaposleni v javnem sektorju, tako v vzgoji in izobraževanju kot v domovih za starejše, kjer so podvrženi izjemno zahtevnemu delu, preobremenjenosti in podplačanosti, poudari Ana Jakopič, izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije - KS 90. »Osnovne plače tehničnega kadra, kot so kuharice, čistilke in hišniki, ne dosegajo minimalne plače. Enako velja za pomočnice vzgojiteljic. Zaposleni so zaradi utrujenosti močno izpostavljeni boleznim, normativi pa so vse višji,« omeni Gordana Jovič iz Vrtca Ptuj, ki predstavlja zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Hišniki, denimo, za pripravljenost na domu med vikendom, sploh ne prejemajo dodatka.

Številni na robu stavke

Jakopič je navedla, da so delavci v številnih dejavnostih na robu stavk. »Sama med drugim pokrivam področje agroživilstva, kjer se protest pripravlja v dveh družbah,« je dejala. »Delodajalce v avtobusnem prevozništvu in gradbeništvu smo konkretno pozvali k zvišanju osnovne plače. Če se v mesecu dni ne bo nič spremenilo, bomo zadeve zaostrili,« napoveduje Damjan Wolf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90. Ob tem podčrta, da so podjetja v preteklih letih za več kot 200 odstotkov zvišala dobičke – od 2,8 milijarde v letu 2020 na 5,7 milijarde v lanskem letu. Ob rekordno zmanjšani brezposelnosti pa se je povečalo število prekarnih delavcev, z delom na daljavo zaradi pandemije se je tudi zabrisala meja med delom in prostim časom, razmere pa se bodo predvidoma še poslabšale zaradi grozeče inflacije in padca kupne moči.