Politika krivična do prejemnikov pokojnin iz SFRJ

Bralec, ki ne želi biti imenovan, že vse življenje živi v Ljubljani. Nikoli se ni selil v kak drug kraj. Se je pa v obdobju, ko je bil še delovno aktiven, pred letom 1991, torej še v času nekdanje skupne države, zaposlil v podjetju s sedežem na Hrvaškem in bil njegov zastopnik za Slovenijo. Ko je pred sedmimi leti šel v pokoj, pa je ugotovil, da bo zato pri pokojnini precej prikrajšan. Ne glede na to, da je od svojih dohodkov plačeval enako visoke prispevke kot njegovi kolegi na primerljivih delovnih mestih, ki so takrat prav tako delali v Ljubljani, bo za tistih pet let, ko je delal za hrvaško podjetje, dobil precej nižjo pokojnino, kot bi jo sicer. Vsak mesec se mu bo poznalo skoraj 200 evrov. »Zelo smo oškodovani. Vsi smo plačevali v nekdanji Jugoslaviji, zato ni razumne utemeljitve, zakaj mora biti moja pokojnina toliko nižja,« je ogorčen.

Med tistimi, ki jih je podpis socialnega sporazuma – Slovenija jih je podpisala od leta 1998 do 2012 z vsemi državami nekdanje SFRJ, razen s Kosovom – prav tako prizadel, je tudi Šime Sučić iz Kopra, ki je 11 let delal v železarni v Sisku. Zaradi tega je njegova že tako nizka pokojnina še bolj mizerna, kljub temu pa ni upravičen do polnega upokojenskega regresa, ampak le do sorazmernega deleža, v skladu z delovno dobo v Sloveniji. Pred leti se je pridružil Društvu slovenskih državljanov, ki so si del pokojnine zaslužili v eni od republik nekdanje SFRJ. To je, predvsem zaradi neuspeha na vseh instancah, počasi ugasnilo, čeprav po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Slovenije ta problem zadeva 14.068 ljudi. »V društvu nas je bilo največ s slovensko-hrvaške meje, predvsem s štajerskega konca. Hodili smo naokrog, se sestajali s politiki in ministri, da bi jim predstavili naš položaj, a nam nihče ni bil pripravljen prav prisluhniti. Nekateri so nas celo zasmehovali,« pripoveduje Sučić. Ljudje niso imeli težav le zaradi višine zneska, temveč tudi zaradi različnih upokojitvenih pogojev – ker so jih v Sloveniji izpolnili, denimo, v Srbiji pa še ne, so se mnogi znašli v zelo nezavidljivem položaju.
 

Vojaki in diplomati izvzeti 

Več jih je do pravice poskušalo po sodni poti, a niso bili uspešni iz različnih razlogov. Argumenti, da je bila to nekoč ista država, da sami niso imeli vpliva na to, v katero blagajno bo šel njihov prispevek, in da so nekateri oškodovani tudi za polovico pokojnine, niso vzdržali. Trkali so na vrata vseh mogočih uradov in služb, pomoč iskali tudi pri upokojenskih združenjih, vendar večinoma naleteli na gluha ušesa.

Kar se zdi mnogim, ki so počutijo opeharjene, posebej krivično, pa je, da je država poskrbela za nekatere skupine ljudi in da za vse, ki so bili v istem položaju, ne veljajo enaka merila. Tako denimo tisti, ki so bili zaposleni v JLA, nimajo teh težav – sporazumi se ne nanašajo na zavarovalno dobo oseb, ki so bile kot aktivne vojaške osebe zaposlene v JLA in so plačevale prispevke za pokojninsko zavarovanje v poseben sklad. Druga skupina, ki ne deli usode 14.068 upokojencev, pa so diplomati in drugi zvezni uslužbenci in funkcionarji, ki sicer niso izvzeti iz sporazumov, pravico do pokojnine dobijo iz države, v katero so v času zaposlitve v zveznih organih plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje, torej Srbije, vendar lahko po slovenski zakonodaji pridobijo še del pokojnine, ki se odmeri kot poseben dodatek, če seštevek osebne slovenske in srbske pokojnine ne dosega primerljivega zneska po slovenskih predpisih. Prejmejo torej toliko, kot če bi se upokojili s polno delovno dobo v Sloveniji. Še ena izjema so Slovenske železnice. Železniško gospodarstvo Ljubljana je leta 1999 uredilo, da 50 njihovim zaposlenim, ki so delali na Hrvaškem, pokojnine izplačuje slovenski Zpiz. 
 

Drugi so poskrbeli za svoje ljudi

Ko je novinarska kolegica pred leti povprašala v urad predsednika Boruta Pahorja, ali je se je zavedal posledic, ki jih bo imel socialni sporazum s Srbijo, ki ga je kot predsednik vlade podpisal, za slovenske državljane, je dobila odgovor, da je Slovenija sporazume sklenila »zaradi zaščite slovenskih državljanov, ki so delali v tujini«. Le da je bila to skupna država, in takrat zagotovo ne tujina, nekateri od oškodovanih pa nikdar niso živeli drugje kot v Sloveniji.
Nedvomno pa lahko trdijo, da so zaščitili svoje državljane in zanje poskrbeli vsi ostali podpisniki sporazumov. Februarja 2018 je Zpiz nakazal več kot 12,4 milijona evrov slovenskih pokojnin 67.717 upravičencem v države na območju nekdanje SFRJ. Od tega 5,8 milijona evrov 30.430 upokojencem na Hrvaškem, skoraj 4,3 milijona 23.277 ljudem v Bosni in Hercegovini in 1,9 milijona 11.858 upravičencem v Srbijo.