Politične volje za kaznovanje izvoljenih očitno ni

Mandatno-volilna komisija danes še ne bo sprejela nobene odločitve glede usode poslanca Gregorja Židana, ki je brez dovoljenja delodajalca delal za Nogometno zvezo Slovenije in s tem kršil zakon o poslancih. Pred tem bodo namreč o njegovem primeru pridobili mnenje parlamentarne zakonodajnopravne službe.

Vodja poslancev SD Matjaž Han ocenjuje, da njihov poslanec Gregor Židan s tem, ko o svojem delu pri nogometni zvezi ni obvestil mandatno-volilne komisije, ni storil take napake, da bi mu bilo treba odvzeti mandat. 

Han sicer upa, da ne bodo prišli do tega, da bi s preglasovanjem na mandatno-volilni komisiji začeli postopek odvzema mandata, saj da bi bil to slab znak za delovanje politike v parlamentu. "V teh dneh sem slišal veliko pravnih argumentacij. Ne upam se spuščati v oceno, kaj je res. Na koncu morajo pristojne institucije, če bo do tega prišlo, odgovoriti, ali je kršil zakonodajo ali davčni predpis," je dodal.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec pa je pojasnil, da dokončne odločitve ne bodo sprejemali, saj bodo zaprosili za vsa mnenja, da se ne zgodi kakšna napaka. Na vprašanje, ali je Židan še primeren za poslanca, je Krivec odgovoril, da se o tem vprašanju državni zbor sicer lahko odloči, a je treba pretehtati vse pravne posledice. Odločitev pa bi moral po njegovem mnenju sprejeti sam Židan, ki da se s svojimi izjavami vse bolj zapleta. Med drugim je spomnil, da je v začetku zavajal, ko je dejal, da je delal brezplačno.

Ob Židanovem primeru je znova aktualno vprašanje neurejenosti sankcioniranja izvoljenih nosilcev javnih funkcij.



Da je to vprašanje treba urediti, je ustavno sodišče določilo tudi ob primeru odvzema poslanskega mandata Janezu Janši. Vzpostavitev sistema učinkovitega sodnega varstva je naloga zakonodajalca, torej državnega zbora.



»Skladno s svojimi pristojnostmi smo že leta 2019 na državni zbor ter na ministrstvi za pravosodje in za javno upravo naslovili pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja članov predstavniških teles na lokalni in državni ravni, z namenom učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti,« poudarjajo v protikorupcijski komisiji. Komisija je namreč pri obravnavi posameznih primerov kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotovila, da slovenski pravni red ne predvideva učinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije (poslancev, državnih svetnikov, občinskih svetnikov, županov) v primeru nezakonitega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju z integriteto.

V pobudi je komisija navedla, da so lahko ukrepi za sankcioniranje različni, pomembno pa je, da jih zakon sploh predvideva, da jih je mogoče učinkovito uveljavljati ter da so sorazmerni in učinkoviti. Tako bi kršitelja odvračali tudi od ponavljanja kršitev oziroma odvračali druge nosilce javnih funkcij od podobnih dejanj.