Policija budno spremlja razmere v Afganistanu

Vse bolj kaotične razmere v Afganistanu bodo bržkone vplivale tako na prihod novih migrantov in beguncev kakor tudi na usmeritve policije, da zajezi ilegalne migracije. Letos je pritisk migrantov na zeleno mejo sicer manjši kot lani.

Nestabilne razmere v Afganistanu v zadnjih mesecih so imele, tako kaže, že vpliv na nezakonit prehod državne meje z našo južno sosedo, saj so po podatkih policije letos do 31. julija obravnavali 4495 ilegalnih prehodov državne meje. Največ je bilo državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša, kar polovico vseh. Močno se je zmanjšalo število državljanov Pakistana, Maroka in Alžirije.
 

Manjši pritisk na mejo

Največ ilegalnih prehodov je obravnavala koprska policijska uprava, in sicer polovico vseh. Nedovoljene migracije se očitno preusmerjajo, saj se je obseg povečal na območju policijske uprave Maribor in močno zmanjšal na območju, ki ga pokriva novomeška policijska uprava, vidno pa so upadle predvsem na območju policijske uprave Ljubljana.

Skupno število letos zajetih prebežnikov je kar 40,7 odstotka manjše kot v istem obdobju lani, ko so do konca julija prijeli 7577 tujcev, ki so nezakonito prečkali mejo.

Upadlo je tudi število izraženih namer za prošnjo za mednarodno zaščito. V omenjenem obdobju letos jih je bilo 1857, lani pa 2438, kar je 23,8 odstotka manj. Število se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Maroka in Alžirije.



Z generalne policijske uprave so nam pojasnili, da je glavni vzrok za zmanjšanje nezakonitih migracij v tem letu preusmeritev migracij na balkanski migracijski poti proti Madžarski. Po poročanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) se je število nezakonitih prehodov v državah Zahodnega Balkana letos povečalo za 90 odstotkov (obravnavanih 22.613 oseb).
 

Načrt za povečanje migracij

Razmere v Afganistanu spremljajo tako na slovenski policiji kakor pri njihovih tujih kolegih, kjer gre migracijska pot proti Evropski uniji. »V okviru svojih pooblastil in pristojnosti imamo pripravljene načrte in aktivnosti v primerih povečanja migracij,« je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.

Kljub očitnemu upadu migracij so sredi maja slovenski mejni policiji na pomoč priskočili tudi policisti iz tujine. S kar nekaj državami je ministrstvo za notranje zadeve že podpisalo sporazume o dvostranskem sodelovanju. Še pred časom so našo mejo varovale tudi varnostne sile Poljske, Estonije, Litve, Latvije in Madžarske, trenutno pa so v Sloveniji le še poljski, madžarski in romunski policisti.



Delujejo v mešanih patruljah z našo policijo. Kako uspešni so pri delu, ni mogoče izvedeti, saj statističnih podatkov o primerih zajetij tujcev, v katerih so sodelovali predstavniki tujih policij, na policiji ne vodijo posebej. »Vključeni so v vse naloge nadzora zunanje meje, pri tem pomagajo slovenskim policistom pri vseh oblikah dela. Prisotnost tujih policistov na državni meji vpliva na preprečevanje in odkrivanje nedovoljenih migracij,« so nam že pred časom povedali na generalni policijski upravi.
 

Krijejo nastanitev in prehrano

Tujim policistom plačo zagotavljajo matične države, naša policija pa jim krije nastanitev in prehrano, stroške goriva, manjša popravila na službenih vozilih (denimo zamenjava žarnice) in stroške testiranja na covid-19 (to sicer velja le za kontingent Estonije).

Dnevni strošek na enega policista je odvisen od območja nastanitve, saj so različne tudi cene nastanitvenih kapacitet, tako dnevni strošek na enega policista znese med 64,50 in 114,50 evra. Do zdaj je slovenska policija za delovanje tujih kolegov na območju Slovenije odštela 21.414 evrov.