Braslovče – Več šol in vrtcev je ta teden zaradi okužb že moralo zapreti vrata posameznim oddelkom. Podružnično šolo Trnava so morali zapreti, ker so v karanteni pristale vse učiteljice iz podružnice, dodatnega kadra, ki bi lahko prevzel poučevanje otrok, nimajo. Da je kadrovski problem eden največjih, so v Svizu opozarjali že nekaj mesecev, predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pa je dejal, da je ministrstvo že opozoril, da se bo sistem, če se bo tako nadaljevalo, sesul.

»Država bo učiteljem za karanteno plačevala 80 odstotkov, potem pa še 100 odstotkov plače tistemu, ki bo učitelje nadomeščal. To je težava, če govorimo z vidika države. Kaj pa pouk? Tam bodo šele težave,« je bil jasen Pečan. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je rekel, da so na vse to opozarjali: »Izpadi in delne karantene bodo povzročali preobremenitev učiteljev oziroma bo nemogoče izvajati pouk. Tu se bo postavilo temeljno vprašanje pravice do izobraževanja, zato smo že spomladi predlagali ministrici, da bi se dogovorili, pod kakšnimi pogoji bi bili zdravi učitelji pripravljeni dodatno prevzeti obremenitve, da bi lahko zagotavljali pouk. Vendar ni bilo absolutno nobenega interesa. Zdaj je že prepozno, če se nam vse to dogaja že v prvem tednu. Nervoza se hitro stopnjuje. Sistem ne bo zdržal, če bo šlo tako naprej, bo situacija glede vzdušja, pritiska na zaposlene, postala nevzdržna.«

Čeprav je po državi že kar nekaj razredov v karanteni, je vladni govorec Jelko Kacin dejal, da ni nobenega razloga za paniko, prva ocena prvih štirih delovnih dni v šolah pa bo znana prihodnji teden: »Karantena enega razreda ne sme biti problem. Tam, kjer je ogrožena vsa šola, pa je to sporočilo, da nekaj v pripravah ni bilo dovolj dobro storjeno.« Dodal je, da si želijo, da bi šolsko leto ves čas potekalo v šoli, zato bo tudi prihodnji teden veljalo priporočilo, naj imajo v skupnih prostorih vsi otroci maske. Včeraj so šole glede mask dobile tudi okrožnico, je pojasnil Pečan: »V okrožnici pojasnjujejo, da ne moremo nikogar sankcionirati, če ne nosi maske. Če pa jo kdo odkloni, naj naredimo uradni zaznamek, za primer, če bi bilo kaj narobe. Tako okrožnico bi morali dobiti že prejšnji teden.«


 

Pouk na daljavo ni mogoč

Čeprav se na šolah zelo trudijo, prvošolčki ne zmorejo sami delati na daljavo. Na vprašanje, kako bodo razbremenili starše – v prej omenjeni podružnični šoli bodo nekateri v karanteni do 15. septembra –, z ministrstva za izobraževanje odgovarjajo, da so starši »informacijo sprejeli razumno in uredili varstvo za otroke. Šola je že pred nastalo situacijo imela pripravljen načrt za izobraževanje na daljavo v primeru nastale potrebe, zato so pouk na daljavo začeli že prvi dan. Učitelji so na situacijo pripravljeni, saj so si pridobili izkušnje že v prejšnjem šolskem letu.«

Štrukelj meni nasprotno, da pouk na daljavo za tako mlade učence ni mogoč: »Ali pa je mogoč v zelo omejenem smislu ob nujni prisotnosti vsaj enega od staršev. Tu sta potem tudi vprašanje odsotnosti staršev z dela in vprašanje nadomestil. Natančno na tej točki smo kritizirali te modele in priporočila, saj so se težkim vprašanjem izognili. Naložili so strahotno odgovornost učiteljstvu, da situacije rešuje, kakor koli že ve in zna, ne da bi mu vsi ti zavodi, ministrstvo kar koli olajšali, pomagali, čeprav je to njihova naloga.«

Dodatna težava je pravni vidik pouka na domu. Kot je pojasnil Štrukelj, učitelji namreč v svojih pogodbah o zaposlitvi možnosti izvajanja pouka na daljavo nimajo zapisane, poleg tega za to ni zakonske podlage: »Za izobraževanje na daljavo so bili temelji v interventnem zakonu, ki je prenehal veljati 31. maja. Zdaj pa izvajanje pouka na daljavo nima zakonskih temeljev, da ne govorim o tem, da ni pripravljenih nobenih pedagoških, didaktičnih, metodičnih navodil, kako ga izvajati.«