Po letu 2023 nič več ne bo, kot je bilo

Je tržno ravnanje z odpadki zlo ali morda ključ do uspešnega krožnega gospodarstva? Dilemo so poskušali rešiti na okrogli mizi konference slovenske reciklažne industrije v Rimskih Toplicah. Med drugim so rešitev zanjo iskali tudi v novem predlogu zakona o varstvu okolja (ZVO-2), a enotnega odgovora niso našli.

V Sloveniji je na področju odpadkov problem že leta isti: to so kupi nepobrane komunalne odpadne embalaže, katere odvoz je državo samo lani stal okrog milijon evrov. Neprevzete je ostalo skoraj deset tisoč ton embalaže. Letno je nastane sicer okrog 350.000 ton.

In krivec? V bistvu država, ker z zakonodajo ni vzpostavila sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). »Saga s sprejemanjem tega koncepta traja že štiri leta,« je bil kritičen prokurist Slopaka Srečko Bukovec, za katerega »trg z odpadki ni nobeno zlo; zlo je lahko neurejeno upravljanje odpadkov«. To področje naj bi zdaj uredil ZVO-2, a je vprašanje, ali bo sploh rešil kupe odpadkov. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo že od maja, ko je stopila v veljavo uredba o embalaži, čakajo tudi na nova okoljska dovoljenja. Brez njih, pravijo, nimajo zakonske podlage za prevzem odpadne embalaže. Po napovedih okoljskega ministrstva (Mop) bodo prva od njih podeljena prihodnji teden.

Po trenutni zakonodaji proizvajalci pokrivajo le del stroškov odpadkov, imajo pa tudi »pravico«, da zanje pooblastijo organizacije, ki so pretežno družbe v zasebni lasti. Po novem ZVO-2 bi morali proizvajalci kriti vse stroške ravnanja z odpadki PRO, tudi stroške zbiranja gospodinjstev. Le proizvajalci pa bi lahko ustanovili organizacijo, in to neprofitno, po principu ena organizacija – en proizvod, ki bi »pokrivala« en odpadkovni tok. Organizacijo bi izbrali z javnim pozivom, lastniških povezav med tistimi, ki bodo zbirali odpadke, jih obdelovali, reciklirali …, pa ne bo smelo biti. Kot pravi direktor družbe za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo Zeos Emil Šehič, so koncept ena organizacija – en proizvod doslej implementirale štiri države.

Koncept ena organizacija - en proizvod

Podjetja zdaj neupravičeno prodajajo embalažo, je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva. »Z novo direktivo o odpadkih je ne bodo mogla več, ker je ta embalaža od proizvajalcev.« Zupanc je tudi sicer kritičen do podjetij, ki ne poznajo direktive iz leta 2018. Veljati bo začela v 2023. Zato po tem letu nič več ne bo, kot je bilo, pravi. »Interes vseh je, da sistem deluje in sistem z enim izvajalcem je z naskokom najboljši,« je prepričan. Ali kot menijo nekateri: da bo zagotovo precej lažje našla rešitev za odpadke ena organizacija kot pa, če bi se moralo 62 komunalnih podjetij pogajati s šestimi družbami za ravnanje z odpadki.

Bi monopolni sistem res najbolj koristil multinacionalkam? FOTO: Jože Suhadolnik

Sistem ene organizacije pa nekateri ocenjujejo za monopolen. Bojijo se, da podjetja v tem primeru ne bodo več mogla nadzirati odpadkov na lastnih dvoriščih. Goran Ambrož, direktor GIZ - Skupne sheme, se denimo sprašuje, komu bi monopolni sistem najbolj koristil in odgovarja: »Multinacionalkam, ki hočejo nadzirati tok odpadkov in sekundarnih surovin.« Mopu so tudi očitali, da ne opravlja sortirnih analiz odpadne embalaže.

Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, meni, da zato, ker Mop ni pravi čas poskrbel za zakonodajo, ki bi urejala prevzem embalaže, zdaj obračamo na glavo celoten sistem. Po njegovem se »bodo morale firme obnašati kot podizvajalci belih ovratnikov, stroške pa bo prevzelo gospodarstvo«. Drugi spet so prepričani, da je rešitev za Slovenijo dodatna regulacija v sklopu ene organizacije in učinkovit nadzor sistema. Za kar čim prej potrebujemo sprejemljiv krovni zakon o varovanju okolja in prek njega tudi v naš pravni red preneseno evropsko direktivo o odpadkih