Po Janezu Janši si mora sodstvo ugled zaslužiti

Ljubljana – Ko je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na precedenčnem srečanju treh vej oblasti – zakonodajne, izvršilne in sodne – pri predsedniku republike Borutu Pahorju opozoril na vse prevečkrat izražen neprimeren odnos izvršilne do sodne veje oblasti, mu je premier Janez Janša pikro odgovoril, da si je ugled treba zaslužiti, in nadaljeval, da težko posluša, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa zaradi sodnih zmot, kot jih je poimenoval Florjančič, ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenje ...

»Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije, reforme in samokorekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja,« je sodstvu očital predsednik vlade Janez Janša, čigar izjave – med drugim je po suspenzu okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića vrh sodstva označil za »samozvano kliko« – so sicer tudi povod za srečanje.



Sodstvo bi se po Janševih navedbah sicer moralo odpreti – govoril je o javnih prenosih sojenj – in preučiti slovaške zakonodajne spremembe, ki so tik pred sprejetjem ter naj bi med drugim kot posledico korupcijskih afer uveljavile strožji nadzor nad premoženjem sodnikov, spremenile imenovanje sodnikov in tudi starostno omejile njihovo delovanje. Sodstvo je sicer po njegovo tisto, ki bi moralo dati pobudo za zakonske spremembe v Sloveniji, saj bi se s tem izognili političnim debatam. Oni pa so, kot je zagotovil, predloge pripravljeni podpreti. Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič se je na to odzvala, da slovaških sprememb ne pozna, da s sodnimi gradniki, ki se zavedajo, da so spremembe marsikje potrebne, že intenzivno sodelujejo, priložnost pa vidi v tem, da zdaj tudi na državnem tožilstvu naredijo enako. »Ni vedno problem samo v zakonodaji, ampak v neoptimalnih procesih,« je še komentirala.


 

Sodni svet bi spremenil imenovanje sodnikov

Predsednik republike Borut Pahor je najvišjim predstavnikom treh vej oblasti ob tem tudi prenesel pobudo sodnega sveta, naj se s spremembo ustave in zakona o sodniški službi – za spremembe bi bilo torej potrebnih vsaj 60 poslanskih glasov – pristojnost za volitve oziroma imenovanje sodnikov prenese na drug ustavni organ. Da naj se politika iz presoje o primernosti umakne, se je strinjal tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, njegova SMC pa – tako kot tudi Levica in SD – na primer predlaga, da bi se imenovanje sodnikov preneslo na predsednika republike. Organ, ki določa izbor kandidatov, torej sodni svet, pa bi moral biti ustrezno sestavljen, izvoliti bi ga moral državni zbor. SD bi bila naklonjena tudi ideji, da bi sodni svet sam imenoval sodnike. Odprtju razprave pa so močno naklonjeni tudi v LMŠ in SAB.



V Desusu se do vprašanja še niso opredelili, medtem ko v SDS in NSi, kjer so javno najbolj kritični do sodstva, na naša vprašanja niso odgovorili. V SNS pa odgovarjajo, da je imenovanje sodnikov oziroma njihovo potrjevanje v državnem zboru vsaj minimalno seznanjanje s tem, kdo bo postal sodnik. Če bi se to preneslo na druge institucije, bi bila možnost zlorab na način, da se politično kadruje in se to kadrovanje prikrije, še bistveno večja.

Glede odnosa zakonodajne veje je Damijan Florjančič izpostavil še, da se kljub opozorilom o preobremenjenosti sodstva še vedno večajo obremenitve z zakonskimi podlagami, ter problematičnost uvedbe parlamentarne preiskave v zadevi Franca Kanglerja, ki bi se nanašala na sodnike in tožilstvo in o dopustnosti uvedbe katere presoja ustavno sodišče. Na spornost omenjene parlamentarne preiskave so opozarjali tudi protikorupcijska komisija, Greco in OECD.