Po izolaciji zaradi covida-19 več obolenj med otroki

Preverili smo, ali je po obdobju epidemije, ko smo bili izolirani pred povzročitelji bolezni in je naš imunski sistem primerno oslabel, zaznati porast prehladnih obolenj, bronhitisov. Eden od zdravnikov pravi, da je letos takih obolenj štirikrat več od povprečja v vsej njegovi dolgoletni karieri.

Zdravnik iz Ljubljane opaža porast prehladov in bronhitisov. Zanj je to fenomen, vreden raziskave. Pravi, da prehladi trajajo praviloma dva tedna in dlje kot nekoč ter da se jih polovica razvije v bronhitise.

Zdravnica iz Makol tega trenda ni zaznala, glede na izoliranost med epidemijo covida-19 pa pričakuje, da se bodo spet pojavile določene bolezni ali bo teh več. Tudi v ZD Škofja Loka za zdaj pri odraslih še ne zaznavajo precej večjega števila respiratornih okužb v primerjavi z istim obdobjem v prejšnjih letih.

Da bi se zdaj dogajala kakšna neverjetna odstopanja pri pojavu bolezni, ne kažejo niti podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tako se je v tednu od 8. do 14. maja skupno število obiskov in posvetov v ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva zaradi gripi podobne bolezni (GPB) še zmanjšalo, nekoliko več pa je bilo akutnih okužb dihal (AOD). Rahel porast so zaznali v vseh starostnih skupinah.

Skupni delež laboratorijsko potrjenih primerov gripe je bil v omenjenem tednu 1,1 odstotka, kar je manj kot v preteklem tednu (1,5 odstotka). Še naprej prevladuje delež influence tipa B, ki je bil 67-odstoten.

Število vzorcev bolnikov z AOD in GPB, ki so jih prejeli v laboratorijih, je bil v 19. tednu letošnjega leta podoben kot v tednih pred prazniki, niso pa prejeli poročil iz vseh laboratorijev. V vzorcih iz primarnega zdravstva (mreža za spremljanje GPB in AOD) je bilo na influenco pozitivnih več vzorcev kot v preteklem tednu, to je 23,5 odstotka testiranih (pretekli teden 14,3 odstotka). »Ob izzvenevanju sezone in manjšem številu poslanih vzorcev so nihanja deleža pozitivnih vzorcev običajna in ne nujno signifikantna,« ugotavljajo na NIJZ.

Pediatrična populacija

Pediater Denis Baš je dejal, da je letošnja sezona sezonskih respiratornih okužb v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko daljša in tudi otroci vseh starosti (učenci in dijaki) pogosteje zbolevajo.

»Verjetno je to posledica tega, da so bili otroci med pandemijo zaradi zaprtja družbe in okrepljenih preventivnih ukrepov manj izpostavljeni tem okužbam.« Sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se je podaljšala, zato še vedno tudi otroci, mlajši od dveh let, zbolevajo za okužbami spodnjih dihal oziroma bronhiolitisom.

Je pa v naši družbi še vedno premalo otrok in starejših cepljenih proti gripi, to je eden od sezonskih virusov, ki tudi pri mlajših lahko povzroči pljučnico, gnojna vnetja ušes, vročinske krče, poslabšanje astme ali bronhiolitis, je pojasnil pediater. Ne more pa trditi, da bi v svoji ambulanti opažal nadpovprečno veliko otrok z okužbami spodnjih dihal. A je potrdil, da imamo letos epidemijo pete bolezni, ki za otroke ni nevarna in poteka z značilnim izpuščajem.

Tudi pediatrinja Tatjana Grmek Martinjaš, vodja Pediatrične nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana, je podobno kot Baš odgovorila, da so se prehladna obolenja v preteklih letih prej končala, ni pa mogoče opaziti velikega porasta. Že od obdobja, ko je bilo zaprtja šol in vrtcev konec (torej dve leti), pediatri opažajo, da otroci nekoliko več obolevajo, a vzroka za zaskrbljenost ni, pravi.

Šolska zdravnica Janja Schweiger Nemanič iz ZD Šiška opaža veliko je prehladnih obolenj, ki so sicer redkost v majskem obdobju: »Za prehladi se žal skriva tudi covid-19 in imamo tudi hujše oblike infekcijske mononukleoze, ki pri mladostnikih terjajo hospitalizacijo.«

Karmen Tomažič, vodja Zdravstvenega varstva predšolskih otrok, Zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine ter predsednica komisije za zdravstveno varstvo predšolskih otrok v ZD Ljubljana, je sporočila, da je zdaj, ko smo že skoraj v poletju, prehladov manj. »Jesen in zima sta bila za nekatere otroke zelo intenzivna, običajno je razlog, da se en prehlad še ne pozdravi pa se že začne nov. Velik razlog pri širjenju prehladov je skupinsko varstvo, saj je otrok kužen nalezljiv že 1-2 dni pred začetkom simptomov prehlada. Vedenje predšolskih otrok je starostno pogojeno, prstki so pogosto v ustih, nosku, na očeh in z njimi prijemajo predmete okrog sebe, ki pa jih za tem prime že nekdo drug. Tudi pri kašlju ne pokrivajo ust in izločki letijo naokrog. Za natančno opredelitev bi vsekakor potrebovali številčni pregled diagnoz letošnje sezone. Rekla bi, da ni bistveno drugače kot ostala leta, so pa v tem letu prisotne še druge bolezni, ki jih v tako velikem obsegu ne srečujemo vsako leto.«

Strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn je dejal, da se še vedno srečujejo z otroki z okužbami dihal, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, vendar se njihovo število postopno umirja. Med dokazanimi virusi prevladujejo rinovirusi, adenovirusi in virusi parainfluence. Že nekaj časa niso imeli primera RSV okužbe ali okužbe s človeškim metapnevmovirusom, tudi gripo bolj poredko dokažejo. Navedeni virusi lahko povzročijo bronhitis, lahko pa pri za to dovzetnih osebah povzročijo tudi napad astme, pojasnjuje Pokorn. »Sedaj smo tudi že v sezoni cvetenja in je izpostavljenost cvetnemu prahu precej večja, kar ponovno lahko predstavlja vir težav za osebe z astmo. Vse omenjene težave pa se lahko kažejo s sliko bronhitisa, ki ga spremlja kašelj in piskanje v prsih.«

Pokorn ob tem povzame, da izrazito povečanega navala otrok z okužbami dihal v zadnjem času ne beležijo, stanje se postopno, a počasi umirja. »Zaradi covidnih ukrepov je bilo eni generaciji dojenčkov prihranjeno soočenje z RSV, ki pa so ga nadoknadili v naslednji sezoni, kar se je odrazilo v povečanem številu primerov in praktično celoletnem kroženju virusa. A relativni delež težjih primerov okužb z RSV je glede na celotno ocenjeno število okužb v populaciji ostal primerljiv s preteklimi, predkoronskimi sezonami.«