
Neomejen dostop | že od 14,99€
Najbrž ni nikogar, ki vsaj približno ne bi spremljal področja, ki bi ga presenetila ugotovitev računskega sodišča, da ministrstvo za zdravje ni bilo učinkovito pri obvladovanju dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela leta 2020.
Že statistike naslednjih dveh let, ko so stroški zdravstvene blagajne za absentizem zrasli v nebo, so dokaz, da urejanje številnih pomanjkljivosti sistema niso bile med prioritetami resorja.
Dolg seznam pomanjkljivosti, česa vse ministrstvo ni delalo.
Podatkov o glavnih zdravstvenih razlogih za odsotnosti ni.
Neenotna merila in navodila ob istih diagnozah.
Leta 2020, na katero se nanaša revizija, je bilo na dolgotrajnem bolniškem dopustu, ki kot termin v predpisih ni posebej opredeljen, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa ga razume kot začasno odsotnost z dela, daljšo od 45 koledarskih dni, 25.777 ljudi. Rekorder po trajanju je bil takrat neprekinjeno v staležu že 11,5 leta, tisti po izplačilu pa je prejemal po 21.494 evrov nadomestila na mesec.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji