Pljuča so tarčni organ, ki odloča, ali bo šlo za težjo obliko covida

»Po 40 letih dela in 30 letih na intenzivni enoti pri najtežjih bolnikih še nisem srečala tako zelo težkih bolnikov s pljučnicami, tudi ko se je covid začel, je bilo rečeno, da gre samo za še eno gripo, da bo to šlo mimo. Zdaj vidimo, da je četrti val in da so bolniki zelo bolni, da bolezen ne izbira med mladimi in starimi ter bolnimi in 'zdravimi'. Tega, kar se dogaja s pljuči, še nisem videla,« je v izjavi o covidnih pljučnicah povedala zdravnica Vojka Gorjup iz UKC Ljubljana. Pljuča nekaterih so namreč dobesedno razpadala, pokala.

Covidne bolnike lahko priklopijo na ventilator, druga možnost je nato še zunajtelesni obtok, ki poleg ventilatorja predstavlja še dodatno pomoč. Včasih tudi to zdravljenje ni uspešno, zdravniki ugotovijo, da se pljuča ne bodo pozdravila.

Opisala je različne scenarije težav s pljuči in možnosti pomoči (priklop na ventilator, ecmo) ter številne dileme, s katerimi se zdravniki srečujejo vsak dan. Z ecmo (zunajtelesno membransko oksigenacijo) lahko pomagajo mnogim, a se pri tem držijo kriterijev, komu pomagati. Če imajo sicer običajno na leto 20 bolnikov na ecmu, so jih imeli samo letos 37. »To je huda obremenitev za nas vse, za negovalno službo, fizioterapevte in vse podporne službe.«

Izjava za medije UKC Ljubljana, na kateri so zdravniki Vojka Gorjup, Tomaž Štupnik, Matevž Harlander in Matjaž Turel spregovorili o dolgotrajnih posledicah covida in transplantacijah v času covida.

Rehabilitacija nastopi šele po transplantaciji

Tomaž Štupnik je pojasnil, da so opravili pet transplantacij, od leta 2018 imamo namreč tudi pri nas program transplantacij, tako da lahko presajajo pljuča tudi covidnim bolnikom. Vse operacije so bile uspešne, zadnja je bila pred dvema tednoma, ko so poseg opravili pri ženski srednjih let, ki je po porodu zbolela za hudim covidom. »Letos so naredili 12 transplantacij pljuč, zaradi covida se je število povečalo.« A kot opozarja Štupnik, je transplantacija le en odstotek zdravljenja, saj to nastopi šele po sami transplantaciji. Pri tistih, ki so bili dolgo bolniki in v bolnišnicah, lahko rehabilitacija traja precej dlje. Pri bolnikih, ki so bili še prej na aparatu, negibni, je rehabilitacija daljša kot pri tistih, ki so na presaditev prišli od doma: običajno zdravljenje po transplantaciji je nekje pet, šest tednov, pri covidnih bolnikih pa tudi pet, šest mesecev.

Kot pojasnjujejo, sam covid-19 ni vplival na presaditve pljuč oziroma ni izpodrinil siceršnje transplantacije.

Matevž Harlander je pri tem dejal, da je transplantacija izjemno zahteven poseg, po katerem mora bolnik jemati številna zdravila vse življenje in posledično ne more biti več zdrav. Sama metoda je tvegana in je rezervirana za tiste bolnike, ki s tem pridobijo. Z organi je treba skrbno razpolagati, bolnik pa mora ustrezati vsem pogojem, da lahko »kandidira« za presaditev. Možnost za uspeh presaditve mora biti zelo visoka. Pri covidnih bolnikih morajo biti to osebe, mlajše od 55 let, imeti morajo ustrezno telesno težo, da nimajo odpovedi kakšnih drugih organov ipd. Okvara pljuč mora biti dokončna, saj veliko daljše življenje čaka bolnika s svojimi pljuči, četudi so ta okvarjena. »Vsi bolniki, ki so izpolnjevali kriterije, so dobili pljuča, nobenega niso zaradi pomanjkanja organov odpovedali, presaditve so bile uspešne.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Matjaž Turel, ki vodi postcovidno ambulanto, je povedal, da so se zelo zgodaj odločili spremljati bolnike po covidni pljučnici in s tem analizirali delo in potek bolezni. Spremljali so 140 bolnikov po treh mesecih: kot je pojasnil, so bile rentgenske slike boljše, pri nekaterih so bili minimalni znaki pljučnice, pri tistih, ki so imeli težjo obliko, so dolgotrajne spremembe hujše. Pri nekje 90 odstotkih se je funkcija popravila, pri hujših pa ne. Te bolnike bodo spremljali tudi nadalje. »Covid prizadene vse, sploh pri hudo bolnih, potrebujejo veliko časa, da se obnovijo mišice. Vidimo, da razen redkih, tistih hudo bolnih se covidna pljučnica skoraj v celoti pozdravi.« Študije kažejo, da so kadilci bolj ogroženi.

Večkrat  v ambulanto prihajajo bolniki z raznimi težavami – da imajo težave pri koncentraciji, spanju – a sam rentgen ne pokaže, da bi bilo z njihovimi pljuči kaj narobe. Z dolgotrajnim covidom se ukvarjajo tudi druge stroke, infekcija, nevrologi, glede na same napotnice. »Pljuča so tarčni organ, ki določa, ali bo šlo za težko ali lažjo obliko. Že pri zdravem se lahko zgodi težja oblika, že pri prej bolnih pa se lahko delovanje organov še poslabša, pa potem umirajo tudi zato. Če ti ljudje ne bi dobili covida, bi lahko npr. starejši živeli še nekaj mesecev, mlajši več let, preživeli normalno starost. Covid grobo posega vmes.«