Plazovi se umirjajo, a nevarnost še ni prešla

Po katastrofalni ujmi se po Sloveniji še vedno prožijo plazovi, se pa stanje umirja, je poudaril direktor geološkega zavoda dr. Miloš Bavec. »Ko se zemljina suši, se umirjajo tudi plazovi. Toda nevarnost še ni prešla, sploh ne. Se pa zmanjšuje,« je poudaril.

»Plazovi v okolju, kot je naše, so vedno bili in vedno bodo. Narava teži k uravnavanju in to tudi počne, kar je razvidno iz zgodovine. Mi pa moramo poskrbeti, da prostorsko načrtovanje prilagodimo naravi in znanju, ki ga že imamo. Znanje o tem, kje je velika verjetnost nastajanja plazov, obstaja, vendar se pri urbanizaciji in drugih posegih v naravo redko ali pa, bolje rečeno, preredko upošteva. Naravi bomo pač morali dati prostor,« je pojasnil dr. Bavec.

Po podatkih civilne zaščite se je samo na Gorenjskem sprožilo več kot 200 plazov, v celotni Sloveniji je številka zagotovo še precej večja, vendar z natančnimi podatki na geološkem zavodu še ne razpolagajo. »Številk še nimamo. Niti približno nimamo vseh informacij o vseh plazovih, to se bo počasi zbiralo skozi prihodnje mesece. Ta trenutek se vse fokusira na najbolj kritične, ki ogrožajo naselja in ključno infrastrukturo,« je dodal.

Teh je cela vrsta, je nadaljeval. »Na Gorenjskem, Koroškem, v Poljanski, Savinjski dolini. Naši sodelavci so že na terenu, naše ekipe svetujejo civilni zaščiti o najbolj interventnih ukrepih. Za zdaj se nam uspe odzivati predvsem na klice civilne zaščite in občinskih štabov, ker predvsem oni poznajo prednostna območja oziroma najbolj kritične točke. Na klice zasebnikov se trenutno še ne moremo odzivati.«

Dr. Bavec prebivalcem svetuje, naj se odpravljanja posledic plazov lotijo v dogovoru oziroma po posvetu s strokovnjaki. »Naj pa ne pričakujejo prehitrih rešitev, najprej so na vrsti interventne stvari, celostna sanacija pa bo dolgotrajna.«

Kako je nad Koroško Belo?

Z dr. Milošem Bavcem smo govorili po ogledu plazu nad Koroško Belo, zaradi katerega se je v noči na soboto sprožil sistem javnega alarmiranja. »Takrat so se zaradi manjšega dogodka na plazu pretrgale zanke sistema zgodnjega obveščanja, ki ga je postavila civilna zaščita.« Tako so se morali okoliški prebivalci umakniti na varno, ukrep evakuacije je od danes umaknjen, saj se je stanje umirilo, zdaj tečejo priprave za vzpostavitev alarmiranja o stanju plazu, kot je bilo pred ujmo.

Raven nevarnosti se približuje stanju pred izrednim dogodkom, je povedal Bavec, ki se je udeležil operativnega sestanka. Kljub temu prebivalce naprošajo, da še vedno spremljajo navodila štaba Civilne zaščite Jesenice. Začeli bodo izvajati tudi nove ukrepe, ki jih je predstavil poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Jesenice Igor Arh. Vzpostavljen bo dodaten videonadzor v strugi potoka Bela, prav tako bodo na dve uri izvajali periodične obhode struge, navaja STA. Če bi se nivo vode v strugi potoka Bela znižal, se bo sprožil alarm. Veljati začenja tudi odredba o prepovedi gibanja in zadrževanja na območju plazu nad Koroško Belo. Po naselju Koroška Bela bo vzpostavljen usmerjevalni sistem do zbirnih točk. Medtem so pristojne službe začele čistiti teren in zaplavne pregrade.

»Tam so trije večji plazovi, ki se združujejo v enem koritu, pri čemer se bojimo nastanka drobirskega toka, ki bi lahko ogrozil spodaj ležeče naselje. Plaz se umirja oziroma premiki na treh glavnih plazovih, Čikla, Urbas in Potoška planina, se umirjajo,« je navedel direktor geološkega zavoda. »Namočenost se zmanjšuje, pretoki potokov se zmanjšujejo, tako da smo ocenili, da se nivoji nevarnosti vračajo v okvire, kot so bili pred ujmo. Nevarnost velikega dogodka, česar se najbolj bojimo, se je torej bistveno zmanjšala, še vedno pa je velika nevarnost za manjše dogodke, za katere pa pričakujemo, da bodo ostali v strugi potoka,« je razložil.

»Civilni zaščiti smo predlagali vzpostavitev merskega mesta za pretok vode. Namreč, nenaden drastično zmanjšan pretok bi lahko bil znak zajezitve v zaledju. Te pa se bojimo. Torej, če bi se zgodil plaz, ki bi zajezil vodo, bi se plazina lahko dodatno razmočila, to pa lahko prinese katastrofalne posledice. Vendar za zdaj znakov za kaj takega ni. Stanje na Potoški planini je bistveno izboljšano glede na minuli konec tedna.« Dodal je še, da plazove nad Koroško Belo natančno spremljajo. »Na plazovih je vzpostavljen sistem monitoringa, ki sicer ni idealen, vendar se je na podlagi podatkov, ki jih v tem primeru imamo, bistveno lažje odločati.«

Prebivalci pod grozečim plazom si seveda želijo celovite rešitve, in kot je povedal Bavec, država sanacijske ukrepe že pripravlja. »Ukrepi so bili že javno napovedani, podane so tudi grobe ocene vrednosti in okvirni principi, kako se lotiti sanacije. Kaj več vam o dinamiki ne znam povedati, je pa zadeva po mojem védenju že v teku.«