»Problem plač v policiji ni njihova javnost ali nejavnost, ampak razmerje med mnogimi (ne vsemi), ki vedrijo v (prenapolnjenih) pisarnah z vsemi možnimi dodatki ter policisti in kriminalisti, ki delajo v težkih razmerah in tvegajo lastno zdravje za varnost vseh. Zato bomo plačni sistem za operativni del policije izvzeli iz enotnega plačnega sistema in pravičneje uredili ta razmerja,« je na twitterju zapisal premier
Janez Janša.
Ministrstvo za notranje zadeve je namreč včeraj ob začetku stavke policistov objavilo podatke o bruto plačah javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve. V preglednici na spletni strani ministrstva so prikazane plače za 8694 zaposlenih za december 2020, razen tistih, ki opravljajo delo prek javnih del, in tistih, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra). V bruto plači so lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece, so pojasnili. Hojs je, kot je včeraj poročala
STA, dejal, da »je seveda logično, da si vsak želi višjo plačo. Tudi tukaj seveda policiste nekako razumem. Res pa je, to je treba jasno povedati, da plače v policiji niso tako nizke, kot se morda predstavlja«.
Stavka policistov na postaji prometne policije v Postojni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Objava poimenskega seznama policijskih plač je odprla vprašanja o varstvu osebnih podatkov in upoštevanju varnostnih protokolov.
Protiudarec stavki, ki si ga je privoščil notranji minister Aleš Hojs, je z vidika varstva osebnih podatkov, tako pravi informacijska pooblaščenka, legitimen, a nerazumen v več pogledih.
Komentarji