Piranska kandidatura za EPK se vse bolj zapleta

Dogajanje okoli kandidature Pirana in preostalih treh istrskih občin za evropsko prestolnico kulture (EPK) v letu 2025 je namesto vala sprememb, ki so si ga izbrali za geslo, naplavilo nov zaplet. Po zavrnitvi skupne istrske kulturne strategije – Kultura.PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran) – v piranskem občinskem svetu in nasprotovanju, s katerim so se odzvale vidne istrske javne kulturne ustanove, je na dan prišel še očitek, da naj bi si vodja projekta poskušala prikrito urediti prihodnjo službo. Martina Gamboz trdi, da to ni res.

Kandidatura za evropsko prestolnico kulture za leto 2025 se bliža končnemu izboru. V drugi krog so se uvrstila štiri mesta: Ljubljana, Nova Gorica, Piran in Ptuj. Katero se bo postavilo ob bok nemškemu Chemnitzu – letos ta naziv pripada slovenskemu in nemškemu mestu –, bo namreč znano 18. decembra.
 

Kljub razpisu vnaprej znana direktorica?

»Položaj generalne direktorice Fundacije PI2025 bo predvidoma prevzela Martina Gamboz, vodja kandidaturne ekipe, s tem pa bomo zagotovili kontinuiteto med kandidaturno ekipo PI2025 in Fundacijo PI2025. Njeno imenovanje bo potrdil upravni odbor na podlagi javnega razpisa, ki bo odprt do 31. marca 2021, in tako zadostil pravnim pogojem, ki jih zahteva slovenska zakonodaja,« se glasi zapis iz prijavne knjige za kandidaturo Pirana in istrskih občin za EPK 2025. Gambozovo smo povprašali, kako je lahko navedena kot predvidena prihodnja direktorica, če je obenem načrtovan javni razpis.

Kot je pojasnila, so se v ekipi za pripravo kandidature – na podlagi dosedanje prakse – odločili, da bi bila za izvedbo projekta EPK 2025 najprimernejša ustanovitev fundacije, ki v skladu z zakonodajo zagotavlja veliko transparentnost in nadzor. »Z navedbo v prijavni knjigi, da bom predvidoma direktorica bodoče fundacije, se ničesar ne prejudicira, pač pa je to le predlog, ki nakazuje možnost zagotavljanja kontinuitete dela od prijavnega postopka do izvedbe,« je navedla Gambozova. Poudarila je še, da je prijavna knjiga le del prijave in ni pravno zavezujoča. »Pripravljena je na podlagi vprašanj in kriterijev javnega razpisa, kjer pa je določeno, da je bolje ocenjena tista kandidatura, pri kateri je o bodočem upravljavskem telesu, vključno z njegovo kadrovsko zasedbo, čim več predvidenega vnaprej ali je morda celo že ustanovljeno,« je dodala.
 

Kulturne ustanove o nedodelanem projektu

Osem javnih kulturnih ustanov – med njimi so Pokrajinski arhiv Koper, Gledališče Koper, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Obalne galerije Piran – je že pri nasprotovanju skupni kulturni strategiji kot sporno izpostavilo predvideno medresorsko telo, ki bi usmerjalo kulturni razvoj istrskih občin. »Kakor sama strategija, ki je nedodelana, je tudi to telo nejasno definirano,« je menila Nada Čibej, ki predseduje kolegiju koprskih kulturnih in znanstvenih ustanov. Sam projekt kandidature za EPK 2025 je sicer ocenjen na 27 milijonov evrov.

Koprski župan Aleš Bržan, ki je v imenu vseh štirih istrskih županov pred dobrim tednom ostro kritiziral vodstva kulturnih ustanov, češ da so okrnili kandidaturo Pirana in istrskih občin, pa je v zvezi z očitkom Gambozovi dejal, da bodo pozorno skrbeli za zakonito in transparentno vodenje vseh postopkov, vezanih na EPK – vključno z izborom direktorja fundacije, če bi do tega sploh prišlo.